| pritust | adj. (sg. N m. pritust, n. -o, f. -a) koji je pomalo ugojen, debeo; usp. pridebel 2, primesnat. B (s. v. obesulus … pridebel … pritust človek, pingviusculus … pritust … pritusta … pritusto, subpinguis … pritust … primesnat, suppinguis … pritust). Takov je človek … vugodno govoreči: popevač, pritust … pobožen, malogovoreči, sramežļiv … dosta serdčen … ne odurjava lepe osobe. Danica (1834) 14. |
