m (sg. NA privezač, pl. NI -i).
1.
a. pojas, pas; opasač, remen; usp. privežek, remenec 2. B (s. v. fascia), J (s. v. lemniscus). Kako [on] čisti privezač navaden be po sobotah nositi, tako i želeše po smerti … zavit biti. Nadaž 17. Das Band … privezač. Mat gram 285.
b. (ukrasna)vrpca. Vnoga [žena] more … lepemi vupletki i privezači glavu cifranu nositi. Šim prod 52.
2. onaj koji što veže, privezuje; privezivač; usp. privezavec, privezitel, vezič, vezec. B (s. v. alligator).
