| prosjačiti | impf. (inf. prosjačiti; prez. sg. 1. prosjačim, pl. 3. -iju) moliti milostinju, prositi, prosjačiti; usp. iskati 2. b, kolduvati, peklati, pekļati, petlati 1, petļati, prositi 2. B (s. v. mendico … petļam … vu ime ali za ime Božje prosim … koldujem … prosjačim; petļam). Koj več troši kak priemļe, je potrošlivec i mora z vremenom ali prosjačiti al postane jeden vkańitel. Čt kn 147. |
