adj. (sg. N m. prost, prosti, n. -o, f. -a, A m. n. -a, -oga, f. -u, L m. -em, f. -oj, I m. n. -em, f. -um, pl. N m. -i, f. -e, G m. -eh, -ih, f. -eh, -ih, D m. -em, A m. f. -e, I f. -emi; komp. sg. G f. prosteše, pl. G m. -ejih; superl. sg. N m. najprosteši, G f. -e).
1. koji nije vezan, ograničen (čime), ovisan o (komu / čemu), slobodan. H (s. v. prost), B (s. v. caelebs … drevo prosto ko ne ovito nit opleteno tersom … vinikum, censura … menši tati se obešaju vekši prosti se puščaju, condonatus … prost puščen, discedo 3. … prost sem … sloboden sem, immunis … slobodan … prost … iznet … znet … izbavļen … nepodložen … prost od tabora, injux … sloboden … prost, liber … prost … sloboden, solutus … prost … sloboden … prost od poželnosti … prosto govoreńe; izdužen … prost ili izbavļen od duga, prost … sloboden … prost kot ptica, sloboden … nepodložen … sloboden … prost … iz oblasti puščen … sloboden je s uputom na prost), J (s. v. absolutus … osloboğen … prost vučińen … odvezan … odriešen … on je od suda za pravičnoga zpoznan … prost vučińen, censura … galženi su največ svati sirotice mali tati … a veliki prosti hode i z gospodum tance vode, extraneus … sloboden … prost … nepodložen, immunis 3. … prost … sloboden, irreligatus … nezvezan … odvezan … prost, liber … sloboden … prost … sam svoj … nepodložen … nezavezan … svojvoļni … prost … osloboğen od kakve stvari, vaco … prost i sloboden jesem), X (s. v. liber … sloboden … prost). Starec [medveda] tak prosta pusti da se poverne odkud je došel. Habd ad 49. Prhaj, prhaj drobni tiček … sad buš prost. Popevke 205. Kad bi … bili spazili da koń zbiļa čisto prost svojem putom ide, tak su i oni … zmir za ńim šetuvali. Danica (1840) 81.
2. koji se ničim posebno ne ističe, običan, jednostavan; usp. običen 2. H (s. v. prosto platno), B (s. v. casa … koliba … prosta hiža slamum pokrita; del 2. … del prosti, malar … prosti malar, mera 10. … koračaj prosti, sliva 8. … sliva prosta), P (s. v. actus … kolnik prosti 52, adumbratio … pervo i prosto kipa poznamenuvańe ali redkovańe stranih kipa kojega god 911, attegia … kučice … kolibe pastirske ali selanske proste 868, sal popularis … sol prosta … vsakdańa142). [Dosta si] bludil, neverniče, zbog živleńa tvoga prosta. Zrin tov XV. Najpervo četiri vilahni … item … jedna vankošnica, jedno prosto pokrivalce, jedni rokavci šivani, jedno podvijalce ponošeno. VZA 14, 113. Vzemši breviar, prostu palicu, vu proste oblečen halice [Ksaveriuš] nasleduval je Krištuša. Švag I, 21. Iz prosteh rož dobiš stoperke (kak zovu) pune i lepo čerlene. Danica (1840) 55.
3.
a. (o ljudima) običan; neškolovan. Ne daj se strašiti z pripovesti prosteh ļudi. Velikov 85. Starinski ļudi … prosto bedasto ļudstvo … slepiti mogli su. Lovr ker 45.
b. u im. službi (m.)prosti neuk, neškolovan čovjek. Potrebno je … znati razliku med govoreńem … prosteh i vučeneh. Danica (1844) 41.
4. koji nije osobito dobre kvalitete; ne osobito vrijedan. [Dete] ko se rodi po zimi bude … prostih i redkih lasi. Vitez kal 6. Najpreštimaneša ruda prez cesarskoga cimere meńe bi vaļala od najprosteše kože. Zagr I, 111. Kak da bi se dragi kamen obložil s prostem kameńem, tak je bedaku izkazano pošteńe. Krist žit I, 330.
5. prostački, vulgaran. B (s. v. caninus … vjedajuče govoreńe kakti lajańe pesje … prosto govoreńe; priprost … proste reči).
6. skroman; siromašan. Kip tvoj mili visi vu hižički prostoj. Št glas 5.
7. malen, neznatan. B (s. v. candidatus 4. … soldat koi prostu ima plaču).
8. dopušten. B (s. v. sloboden 2. … dopuščen).
9. nepokriven, neodjeven (o dijelu tijela).P (s. v. toga … haļa široka … duga … prostrana … okrugla … od vsud zašita … vsega človeka je odeti mogla tak da sama glava je vani bila prosta 165). Potrebno je [onda] glavu odkriti i vrat pustiti prost. Lal vrač 139.
10. prazan, napušten. B (s. v. bona vacantia … imańa koja več nemaju gospona … osloboğena imańa ali prosta).
11. raspušten, nepovezan (o kosi).B (s. v. crinis passus … lasi razhičeni … prosti).
12. blag (o vremenu).Sad je prosta zima, više nije ledveno. Mal vit 12.
13. neuslišan (o molitvi).Ne hotel tulike suze, molitve i skerb s. Monike Gospod Bog prez obilnoga najema … proste oditi. Gašp III, 603.
14.
a. neoženjen; neudana; usp. sloboden 8. P (s. v. coelebs … neožeńen … nevudana … prost … prosta 273). Na nečisto [si] delo prostu divojku ali vdovicu poželel. Mul pos 89. U istoj kńigi bude se moralo ime i zaime [rekruta] … stališ, je li najmre prost ali zakonski, zapisati. Vojn 3.
b. u im. službi (m. f.)prost / prosta neoženjen muškarac; neudana žena. P (s. v. concubina … hotmica z prostim 80). Tak vu nečistom delu ali privoleńu mora se fela povedati je li med prostemi ali zakonskemi. Mul zerc 61.
15. u im. službi (sg. m.)prosti isto što prostak. [Mi] jesmo oficire i proste zgubili. Mal isp I, 9.
16. u svezama
a. gram. prosta reč jednostavna, netvorbena riječ. Proste reči jesu koje su prez vsakoga priloška. Nem jez 11. Reči se razdelivaju na proste i zestavlene reči. Prav pis 7; prosti samoglasnik v. samoglasnik; prosti skupglasnik običan suglasnik (u opreci prema geminati).Skupglasniki podeliju se: a. na proste skupglasnike kakti b, c, d i tak daļe. Nem jez 7.
b. ~ od (koga / čega) oslobođen, lišen (čega), slobodan (u konkretnom i prenesenom smislu) usp. sloboden od (koga / čega) s. v. sloboden. H (s. v. sloboden … prost od dužnosti … podankov), B (s. v. beneficiarius 3. … koi su z miloščum poglavnika prosti od vojske, vacuus 2. … mangujuči … mirovno i prosto od skerbi serce; ńiva 20. … ńiva prosta od plače), P (s. v. pomerium … podzidje … prostor okolo zida varaškoga obtočen … prost od vsega stańa 56). Duša osta od vsakoga greha prosta. Mal kal 30. Ak ti hočeš, tak je tvoj otec ne samo dugov prost nego takaj i za buduče obskrblen. Lovr rodb 101. Mati prosta ostane od deteta i malo potom premine. Gašp III, 19; prosti soldat / vojnik običan vojnik, vojnik bez čina. B (s. v. vojnik 20. … vojnik prosti ). [Generali] tak proste soldate kako druge vekše krivce smrtjum kaštigali su. VDA 11, 244. Baron Franc od Vlašič … stupil je kakti prosti vojnik … vu husarski regiment. Kund žeļ 21; prosto govoreńe proza. B (s. v. prosto i nezvezano govoreńe); prosto vreme / proste vure slobodno vrijeme, dokolica. Tu knigu bi ja rad ovde imati i po prostih vurah vu ńi čteti. Prav pis 62. Kada pak od dela prosto vreme imaše [on], oficium Majke Božje nigdar ne zamuğaše. Nadaž 16.
17. izr. zagledati z prostem okom (kaj) vidjeti (što) bez optičkih pomagala. Ovi škańci tak visoko lete, da se v zraku z prostem okom ne moreju zagledati. Danica (1840) 78.
