(se) impf. (inf. puščati, puščati se; sup. puščat; prez. sg. 1. puščam, -am se, 2. -aš, -aš se, 3. -a, -a se, pl. 1. -amo, 3. -aju, -aju se; imp. sg. 2. puščaj, puščaj se, pl. 1. -jmo, 2. -jte; pridj. akt. sg. m. puščal, puščal se, f. -a, pl. m. -i, -i se, f. -e; pridj. pas. pl. G f. puščaneh; ptc. prez. sg. N f. puščajuča; pril. prez. puščajuči, puščajuč; pril. perf. puščavši) impf. od pf. pustiti (se); usp. poščati.
I.
1.
a. ne priječiti (koga) da (što) učini, dopuštati. B (s. v. patior, permitto; puščam), J (s. v. transmitto), X (s. v. sino). Maček pušča miša puzati. Mul zerc 100. Ladavec veliki … zapovedal je zatem da se mater kčeri na dar … prosta oditi pušča. Krist anh 231. [Draga mati] puščaj tvoga sine cvetja duhu dišati. Rak pes 5. fig. Spod rubače dve čehulke, joj kak bi ih zobal! Zakaj grozdje drugam nesti? Puščaj, bum ga probal! Pav pop 29.
b. ne priječiti da se (što) dogodi. B (s. v. censura … menši tati se obešaju … vekši prosti se puščaju). Bog Šimuna coperńaka … iz zraka na zemļu je puščal opasti. Mulih prod 156. Pravicu je … svojem redom puščal teči. Danica (1844) 62. fig. Puščaj u [moje serce] … ogań iz pet ran tvojih. Zrin tov 92. Vrana mu svetuje da se naj visoko vu zrak podigne i naj pušča oštrigu dole na kameńe opasti. Krist bas 11.
2.
a. slati (koga / što) na neko mjesto radi kakva posla ili zadatka. H (s. v. puščam), B (s. v. subrumo … kozliče k cecku puščam; puščam … puščam od sebe), P (s. v. peroriga … bedovije pod mlade puščati 313). Ovce ali marhu niti na stern niti na senokoše ne puščaj. St kol (1866) 92.
b. dopuštati (komu) da uđe, dođe (kamo).B (s. v. admissionalis … koji pušča pred poglavnika, intromitto, immitto; ne puščam), X (s. v. mitto … immitto). [Hercega] su … samoga v komore zaperli, niti nikoga nesu k ńemu puščali. Habd zerc 270. [Magištratuši] Židove … na zemļe svoje … za mal vremeniti dobiček svoj puščaju. Gašp I, 246. Nesu Jezuša nuter vu varaš puščali. Danica (1847) 50.
3. stavljati, metati (što) na neko mjesto; postavljati. [Ježuš] vide dva brata … mečuči ili puščajuči mreže v morje. Vram post B,1.
4. ostavljati, napuštati (koga / što), odlaziti (od koga / čega).B (s. v. dimitto; ostavļam s uputom na puščam, puščam), J (s. v. cedo, manumissor … slobode davavec … ki koga iz sužaństva ali podložnosti svoje pušča, manumitto … slobodu dajem … slobodnoga činim … odpošiļam … vu sobodščinu postavļam … iz službe … dužne podložnosti ali sužanstva drugam puščam). Latinske puščamo zidine jadra podignuvši na morske glubine. Jurj 56.
5. rastući izbijati, tjerati (iz sebe)(o biljkama ); usp. van rivati s. v. rivati. B (s. v. rumpotinum; listje zeleno 3, oko), J (s. v. gemmasco … tersno oko van rivam … puščam, masculetum … mesto na kojem samci tersi na visinu rozgve puščajuči posağeni jesu, progermino … raznikujem … pronikujem … klicam … poklicavam … zelenim se … klice ali pupke pustjam… vulgo puščam, pullulasco), X (s. v. fruor … fructicor). [Bob] stoprav je cvet bil začel puščati. Gašp II, 569. Kak drevo puščati počne, presağati … ali cepiti ne vaļa. Horv kal-b (1814) 36.
6. prestajati činiti (što); popuštati (u čemu).B (s. v. cesso, concessos). Obodva … počneju ga za lasi natezati … Smolko: nemojte, budale … puščajte! Brez mat 27.
7. odustajati (od čega), odricati se (čega), odbacivati (što).B (s. v. arma depono … oružje odmečem … vergel sem … vreči … dole mečem … puščam; oholia). Puščajmo ove iste osebujne respectuše da … čistem serdcem restauratiu … zveršiti budemo mogli. Bed 4.
8. činiti da (što) poteče, isteče, izađe. B (s. v. dactylus … trava … kojum detca iz nosa kerv puščaju, exhalo … izdimujem … sapu … suparu … paru puščam, halito … gustokrat sapu puščam … sopim, incile … prekop … jarek po kom se voda z potoka tisk. potoga pušča, vaporifer … slape donašajuči ali od sebe puščajuči … tople slape imajuči; sapu puščam), J (s. v. diffluo … mokrinu puščam, evaporo … zhlapim … izhlapim … dim puščam, exhalo … zhlapim … sapu puščam, permano … kapļe prek puščam, vapidus … hlapen … slapen … slape ali hlape puščajuči, vaporifer … slape … od sebe puščajuči, vaporo … slap puščam … hlapim se … slapim se), X (s. v. mano … dimano … puščam kapļe). Ters vlagu svoju pušča vu rožğe. Vram post B, 40a. Palatin … od frasa pene iz vust na strah drugeh puščati začne. Gašp II, 551. [Kobila] izhod vutrobice odpre i na čas penasti glen iz vutrobice pušča. Živinvrač 3.
9. davati (što / komu); prepuštati (komu što).B (s. v. ladavec … v ladańe puščam drugoga), J (s. v. committo). Gospon … kojemu vsi svoje ladańe i oblast podložiti i puščati bi morali. Mulih prod 102.
10. odapinjati; odašiljati (što).Strašen … komus izkaže se, iskre ogńene iz očih puščajuči. Gašp II, 418. fig. Strele vražje … on vu naša serdca den i noč pušča. Kraj 20.
11. činiti, ostavljati da što bude određene dužine. J (s. v. promitto … razširujem … na dugo puščam).
12. spuštati, snižavati cijenu (čemu).Pokehdob ga nesem predrago cenil, tak nikaj ne morem puščati. Krist anh 213.
13. prepuštati (komu) odluku. [S. Ižidor] je … vse na Boga puščal, ki dobro vidi kaj se čini. Mul zak 18.
14. prestajati, nestajati. [Dižmaš] kruh počel je sproti jesti … i taki on čas puščala ga je zimlica. Starine 25, 67.
15. ostavljati, držati (koga gdje).Po lepem pako vremenu zmir ju [marhu] duže i duže puščaj na zraku. Danica (1840) 52.
16. s imenicom u A znači radnju koju određuje imenica:bradu ~ ostavljati bradu da raste; imati, nositi bradu. B (s. v. barbo … bradu puščam; puščam … puščam bradu); dlaku ~ mijenjati dlaku, linjati se. Pokehdob sada końi dlaku puščaju, imaj vekšu skerb na ńe. Hiž kniž 164; duh ~ odavati miris. B (s. v. halo … odihavam … duh lep iz sebe puščam … lepo z cvetjem dišeči verti); iskre ~ iskriti se, krijesiti se, svjetlucati se. J (s. v. scintillo … iskre puščam); jadra ~ jedriti, ploviti. Lepa ladja … na Tirensko … morje ravno jadra je puščala svoja. Jurj 98; klice ~ v. klica; krv ~ v. krv; lasi ~ (rasti) ostavljati kosu da raste; imati, nositi dugu kosu. B (s. v. capillo … lasi puščam, como … lasi puščam, crinio … lasi puščam). Papa … podaje … zapoved: Prepovedajte bratja … da skupčina redovnička … lasi rasti naj ne pušča. Gašp II, 290; molitve ~ z vust moliti se. Nuter daše [mu] vlesti i z vust nenavadne molitve puščati. Jurj 73; na krst ~ obavljati obred krštenja, krstiti. Cirkva pervo nego malo dete na kerst pušča, potrebuje od ńega valuvańe kotrigov (vere). Mulih prod 217; na prodaju ~ (kaj) prodavati (što).B (s. v. proscribo … na prodaju puščam; prodajem … puščam na prodaju); na sreču kocke puščati v. kocka; oči po stran ~ kolutati očima. S glavum sim tam kimati, ali oči po stran puščati je norcem navadno. Mul šk 502; ogeń / ogńa / plamen ~ vatrom, ognjem uzrokovati gorenje, paliti. J (s. v. flammigero … plamen puščam). Ogńa jesem došel na zemļu puščat i kaj hoču neg da se vužge. Gašp II, 740. [Sv. Januš] i ńegov brat Januš … iz velike ļubavi proti svojemu božanskomu Meštru jesu hoteli puščati ogeń iz nebes dole. Danica (1847) 50; ~ prejti priliku v. prilika; svetlinu ~ isijavati svjetlost, svijetliti. Merklo sunce svetlinu iz sebe ne pušča. Nadaž 108; zagovor ~ zavjetovati se. Vsu vali ladju obsiliše. Ovde vsi derhtati i brodar kričati i med molitvami zagovor puščati. Jurj 109; zube ~ dobivati zube (o djeci).B (s. v. zube puščam … detca mala gda zube puščaju), J (s. v. dentio … zube puščam … dečaki kesno zube puščajuči).
17. u svezama k sebi ~ dopuštati prisan ljubavni odnos. Tvoja … cesarica lotrena vsakoga k sebi puščajuča, da bi od mene pokarana bila, mene vu ov turen je zaperti vučinila. Gašp IV, 324; od / iz jarma ~ isto što othamuvati. J (s. v. abjugo … iz jarma puščam, dejugo … od jarma puščam); pred se ~ primati (koga); primati u audijenciju (koga).Hercegi … vsi ļube dare … i vdovic posle pred se ne puščaju. Gašp II, 468; ~ iz oblasti v. oblast1; ~ traga ostavljati kakvo obilježje, znak. Niti tebi, domovino draga, kada svog po zraku pušča kuga traga, nije oproščeno. Št noč 8; skup / vkup ~ dodavati, pridruživati. B (s. v. ascisco … vkup spravļam i puščam, comitto … skup puščam), X (s. v. mitto … committo … skup puščam); (naturalsku) vodu ~ mokriti. B (s. v. edo 8. … vodu puščati … scati, mejo … ščim … vodu puščam … pišam, stranguriosus … po kapļah vodu puščajuči), J (s. v. dysuriacus … dysuricus … ki vodu teško pušča). Znameńa buduče gutte … jesu ova: teškoča naturalsku vodu puščati. Lal vrač 138. Kada [koń] ne mre vode puščati, daj ńemu tople vode piti. St kol (1866) 142; vun ~ oslobađati. [On] jednoč vu vuzu ju dene ter ju van pušča. VZA 6, 230.
18. izr. klicu ~ v. klica; na (koga) ~ isto što na voļu / po voļe ~ s. v. voļa. B (s. v. puščam … puščam na te); na kičeveče ~ prodavati na dražbi. J (s. v. subhasto … na kičeveče puščam); na kraj ~ v. kraj1; na stran ~ v. stran; na voļu / po voļe ~ v. voļa; pod se ~ nekontrolirano obavljati nuždu. Pod se puščati; unter sich weglassen. Krist anh 152 ; ~ iz pameti v. pamet; vetre (od sebe) ~ v. veter1.
II. refl. ~ se
1. prepuštati se, predavati se (komu / čemu).Jeden s. Bartol pušča se na meh dreti. Zagr 524.
2. ići, odlaziti (kamo).[Grofi] na Horvatsko puščali se nesu. VDA 11, 234. Ne puščaj se prez vesla na morje. Gaj posl (s. v. N).
3. upuštati se (u što), započinjati (s čime).B (s. v. ardelio … v sako se pušča i pentra, attento … puščam se vu kaj, desino … ne puščati se vnogo v kakvu meštriju, sutor … ne puščaj se vu ono kaj ne razmeš). [Maria] sama se iz poniznosti vu to pušča. Šim sl 41. I večkrat neče se vu to nit puščati, ako drugač iz dužnosti ne mora. Rob II, 188. Niti se vu dugovańa tebi ne zručena ne puščaj. Kempiš 141. Prisileni jesu vu … posel puščati se. Čt kn 43. Spomenite se … vu kakve se čine sami puščali jeste? Krist blag II, 75. Naj se [vsaki] vu ono ne pušča kaj ne razme! Lovr ker 27. fig. B (s. v. capesso … š čim se boļe vu glubinu puščaš).
4. s imenicom u A s prijedlozima v / vu znači radnju koju određuje imenica:v lotriju ~ se postajati bludnikom, prepuštati se, predavati se pohoti, nemoralu. Tak biva onomu ki se v lotriju pušča. Habd ad 608; v manguvańe ~ se postajati besposličar, prepuštati se lagodnosti, plandovanju. V manguvańe se ne puščaj. Habd ad 1038; v nemar ~ se postajati nemaran, nebrižan. On nam naše spovedane grehe odpušča … da bi se za to v nemar puščali. Danica (1847) 67; v / vu pajdaštvo ~ se postajati prijatelj (komu), prijateljevati (s kim).V hman pajdaštvo se ne puščaj. Mal kal 45; vu greh ~ se postajati grešnik, griješiti. Da ti je ovu noč vumreti, bi li se vu greh puščal? Mul hr XIII.
5. u svezama ~ se v beg dati se u trk, trčati. Z žotom kantom donašal sem vino, puščal se v beg. Gal 133; vu duge ~ se zaduživati se. Vu druge … duge drugač se nikaj naj ne puščaju nego s privoleńem gospode zemeļske. VZA 110; v razgovor / razgovore ~ se počinjati razgovarati. [Mladenec] v razgovore počel je puščati se. Matak I, 271. Obodva vu zaufan razgovor puščali se jesu. Lovr ker 57; v skok ~ se skakati. P (s. v. carceres 898 … mesto … odkud su se końi v skok puščali); vu ļudske posle ~ se v. posel1; vu podiskańa ~ se istraživati. Ovdi [u ratu] nije česa vu takova podiskańa puščati se. Zadar 20a.
