f (sg. NV puntarica, I -um) etim. v. punta; f. od m. puntar.
1. prema puntar 1; urotnica, pobunjenica. X (s. v. bellum … rebellatrix). Puntarica, gdo te je pogodil? Zadar 34a.
2. prema puntar 2; isto što odmetnica. B (s. v. rebellator; puntarica), J (s. v. rebellatrix). Nekaj spodobnoga se je pripetilo z onum občine nebeske puntaricum Magdalenum. Zagr III, 206.
