(se) pf. (inf. rasčemeriti; prez. sg. 1. razčemerim, 3. -i; pridj. akt. sg. m. razčemeril, razčemeril se, f. -a se; pridj. pas. sg. N m. rasčemerjen, razčemeren, razčemerjen, A f. -u, pl. N m. -i, A n. rasčemerena, razčemerena) usp. razjadati, razjaditi (se).
I. razljutiti, ozlovoljiti; ojaditi (koga).J (s. v. offendo 3. …koga vu kakvom dugovańu razjaditi … raščemeriti … razdražiti … zbantuvati, offensus 2. … zbantuvan … razčemeren). Šalci naj paze … šalnice kakove zmišļavajuč, za ke bi moglo sram koga biti, i ńega rasčemeriti. Habd ad 863. [Cesar Makšenciuš] videči … [s. Marceluša] vu veri stalnoga … rasčemerjen vu štalu živinsku … ńega vučini zapeļati. Gašp I, 302. Po oveh rečih zbantuvan i razčemerjen cesar Dioklecian zapove Genesiuša z paličjem … pretepati. Krist žit I, 93.
II. refl. ~ se razljutiti se, ozlovoljiti se. Na tuliko se je zverhu toga oholni človek razļutil i razčemeril da je nemilo drobne dečice nekuliko jezer … včinil pomoriti. Habd zerc 346. Na tuliko je se razčemeril da je zapovedal vsem … golena … potreti. Krist žit I, 69.
