f (sg. NA radost, GD -i, V -i, L -i, I -jum, pl. NA -i) usp. rados, radošča, radovańe, raduvańe, veseļe.
1. osjećaj, čuvstvo ugodnosti, dragosti, ponesenosti; radost, veselje. H (s. v. radost), B (s. v. aeger 2, congratulatio, gestio, hilaritas, jubilum, septem … sedem gostov čini radost … vzemi devet bu obšanost, venter … jedina je ńegva radost … goščeńe i pijanost; obradošča s uputom na radost, radost s uputom na veseļe), J (s. v. applausor, elysius … pun radosti, gaudium, plausor … raduvavec … z radostjum hvalitel, solatiolum … raduvańiče … mala radost), X (s. v. laetor … laetitia). Imaju li na ovom sviete sveti, dobri i verni ludje kakov razgovor, radost i veseļe? Vram post A, 114a. Vsako veseļe i vsa radost gori je na nebeseh. Bel prop 51. Što sem prijel vu žalosti, da ne zgubim vu radosti! Citara 310. Genu se od radosti dete vu moje vutrobe. Evang 148. Moraš jeden koračaj proti meni včiniti … pak drugi koračaj, kakovu radost. Tamburl 77. Srce ovo moje vam svedočilo bude s kakvum ga žeļum čaka i … radostjum prijeti hoče. Brez diog 134. fig. B (s. v. asinus 3. … koga lada čreva radost on ne mora na obšanost). Cežar [je zmalal] radost ovako. Šim sl 10. Trapleńe … se zlamenuje po one kamenite posode prazne vina, radosti i veseļa. Zagr I, 72. Dopusti anda da iz ovog … radosti morja na onom veseļa brodišču jedno malo postanemo. Št past 3.
2.
a. zadovoljstvo; sreća. Cirkva katoličanska … nosi i prenaša … z velikum … radostjum … zaklad i zalog. Bel prop 64. Gde behu tvoji, smrt prokleta, meči, da na me skončańe nesi hotela doteči, ka ti beše radost peklu me držeči? Noč viğ 58. Kip kruha i vina … nam znamenuje hranu i radost duše onoga ki se … vredno nahrani. Mul šk 322. Meni dosta je ona velika radost koju imam da sem puta domorodcem mojem odperl. Domin V.
b. dobrobit; dobro. Kako od vetra raznaša se lišče kada je jur suho … i kak drobne pleve … ke u jesen bura po gorah razvliče z takovom hitrostjom radost zgine svecka. Magd 12. Tak je kratka radost toga sveta! Citara 316. Da bi … vse radosti sveta … i vse nasladnosti vživati mogel, stanovito je da dugo terpeti ne bi mogel (tisk. mogle). Kempiš 122.
3. naslada, užitak. Slaščice, radosti [raja] na žuhkoču i čemernost obernule se jesu. Matak I, 4. Weide … veseļe, radost, slast. Krist anh 137.
4. fig. osjećaj dragosti, zadovoljstva u odnosu na koga (što) koji (što) je tomu uzrok ili povod. Dečaka [Ivana] kakti jedinu radost i veseļe svoje stareši podadu vu navuk. Gašp II, 543. [Auguštin] Tomašu svetomu, tak zbog osebujneh krepostih, kak zbog velikoga vu navukeh napreduvańa radost i dragost bil je. Kerč živ 6. [Nekoi puščenik] nikai zevsema ne imal nego samo jednoga mačka vu kojem svoju kakvu takvu radost i slast ie imal. Fuč 315. Ako vu početku redovničtva tvojega dobro budeš vu ńi [celi] stanuval, i ńu čuval, bude ti potlam ļubļena priatelica i najdragša radost. Kempiš 35.
5. u svezama očna ~ bot. v. očni; slavna ~ slavlje zbog pobjede, trijumf. X (s. v. triumphus … triumphus); suze radosti suze uzrokovane radošću, suze radosnice; usp. radosne suze s. v. radosten. O Božica! bar oprosti, dalko derži ruke tve, doklam roneč suz radosti slovstvo nezobražno je. Rak pes 6; vrtlarova ~ bot. ljepljiva broćika, čekinjasta broćika, hvatavac,Galium aparine. P (s. v. aparine … vertlarova radost (Klebkraut) 591).
6. izr. (biti) na ~ (komu) pričinjati (komu) zadovoljstvo. [Roditeli] odhrane bogoboječe dete koje ńim bude na radost i hasen. Mul šk 9. Vse tvoje reči i posle ravnaj Bogu na pošteńe, tebi na zveličeńe, bližńem na pomoč i poštenu radost. Mul hr 461; (biti) na smeh i ~ (komu) (biti) izvor poruge, podsmjehivanja (komu).Sveti apoštol … Juda Tadeuš … pomozi me da se od vsakoga zburkańa, suprotivčine … oslobodim, da mojem nepriatelom na smeh i radost ne budem. Mul hr 292.
