pf. (inf. razhitati; prez. sg. 3. razhita, pl. 3. -aju; pridj. akt. sg. m. razhital, pl. m. -i, rashitali; pridj. pas. sg. N m. razhitan, razhičen, f. razhitana, pl. N m. -i).
1. pobacati (što) na sve strane, razbacati; usp. rashititi 1, razbrcati, sim tam shitati s. v. shitati. B (s. v. disjectus … razhitan, sparsus … sim tam razhitan; razhitan). Pače i klupi i stole i peneze ńihove vse je razhital. Habd ad 911. Kraļevski vitezi priskoče i … s. mučenika na drobne falatce telo razcepaju i po poļu … razhitaju. Gašp II, 472. Vrata … su razbili, vse, kaj sveto je, rashitali. Velikov 60.
2. razoriti, razrušiti, uništiti; opustošiti; usp. rashititi 2, rashrvati. B (s. v. cadaver 3. … zidi varašev raztepeni ili razhitani). Gdo [je] … Nabukodonosorove šerege razbil, razhital, potukel? Habd ad 536. [On] bi vse kaj je živo pomoril, drevje polamal, grade i varaše razhital. Mul pos 131. fig. Ako gdo oblati ali oskruni … cirkvu ovu, razhita ńega Bog. Habd ad 628.
3. razgrnuti; rastepsti. Poleg puta [Ižidor] sneg … odgerne i razhita. Gašp II, 494. Paziti se ima da [se] ova hrana … vu hlad razhitana postavi kajti na kup zmetana … duže stoječ vužge se. Živinvrač 90. Ako je po livadah kertińakov, naj se razhitaju. Danica (1846) 141.
4. raspršiti; raznijeti. Ufańe grešnoga človeka … je kot pavulica ku veter odnese i kot pena ku nagla godina razhita. Habd ad 495. Smert … perje, tojeto časti po vetru razhita. Zagr I, 496.
5. rastjerati; raseliti. Od ne dobe … Židovje razmetani, razpuğeni, razhitani jesu. Vram post A, 186a.
