(se) pf. (inf. razpëršati, razperšati; prez. sg. 1. razperšam, 3. -a; imp. sg. 2. razperšaj; pridj. akt. sg. m. razperšal, -l se, n. -o, -o se, pl. m. -i, -i se; pridj. pas. sg. N m. razperšan, n. -o, f. -a, pl. N m. -i, I f. -emi) usp. raspršiti (se), raspruditi, raspuditi, rastirati, rastresti (se), raziti 1.
I.
1. učiniti da se (što) raziđe na sve strane, raspršiti, razbacati. B (s. v. dispalatus … razdružen … razperšan, sparsus … razsipan … raztrušen… sim tam razhitan … razperšan). Ufańe nepobožnoga je kakti … tenka pena koju viher razperša. St kol (1866) 186.
2.
a. razbiti, rastjerati (koga / što).H (s. v. razperšati), B (s. v. sparsus … skupčina večnička razperšana).
b. razbiti, uništiti (o neprijatelju, vojsci).B (s. v. disperdo … razpëršati … razbiti … razegnati vojsku, profligatus … pretiran … pregnan … razperšan). Razperšaj narode kojem se hoče vojuvati. Kempiš 159. I poleg tvoje miloserdnosti razperšaj moje neprijatele. Ev 374.
3. raščupati (o kosi).Ves podrapan … z razperšanemi lasmi dojdoše k gospe Petrica. Lovr ker 63.
4. rasporediti, razdijeliti. B (s. v. šereg razperšan na jezero koračajev).
II. refl. ~ se isto što razbežati se. B (s. v. razbežańe … razbegneńe s uputom na razperšan, razperšan … razperšani junaki). Strah z kojem ostali gore se skočili i razperšali jesu, bil je nezgovoren. Rob II, 232. Kada proročanstvo prestane, bude se puk razperšal. Krist žit I, 339. fig. Vnogo … lažih po svetu razperšalo se je. Lovr ker 89.
