(se) pf. (inf. razpraviti, razpraviti se; prez. sg. 3. razpravi, -i se; pridj. akt. sg. m. razpravil, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. razpravļen, pl. N m. -i).
I.
1. isto što raspruditi 2. B (s. v. razpravļen 2. s uputom na razpruğen). [Oni su] nemertučlivo živuči razpravili kaj su ńihovi preği … teško spravili. Habd ad 339. Vu malom vremenu veliko blago Tiberiuševo je razpravil. Vitez raf 32.
2. razvaliti, razruštiti, uništiti. H (s. v. razpraviti), B (s. v. razpravļen).
3. isto što raščiniti 1. B (s. v. razpravļen 3. s uputom na razčińen).
4. skloniti, pospremiti. Sad ova razpravi /Jožef šalice spravļa/. Pap 28.
5. isto što sleči I. 1. B (s. v. razpravļam 5. … razpravļam … razpraviti … sleči opravu). Entkleiden, v. a. sleči, slačiti, razpraviti, razpravļati. Krist anh 97.
6. učiniti da se tko raziđe na sve strane, raspršiti;fig. Abraham … našel je da vsi su [priateli] vu jeden jagarski rog postavļeni i z puhańem po vetru razpravļeni. Gašp III, 679.
7. ukloniti prepreke, prokrčiti. fig. [Ježuš] nam je razpravil, načinil i popravil stezu, put, vun vergši s puta smert. Vram post A, 125a.
II. refl. ~ se razodjenuti se, skinuti se; usp. sleči II. H (s. v. razpraviti se ali haļe sleči), B (s. v. razpravļam 5. … razpravļam … razpraviti … sleči opravu … razpraviti se). Razpravi se mladožeńa, a ona čaka na svoje divojke. Šim prod 51. Drugem nazoči razpraviti se … ne lepo. Mul šk 515. Grof … zapove ladjaru postati da se kupļe; razpravi se, dukne u vodu. Nov horv 232.
