| razbežańe | n gl. im. od razbežati se; bijeg, bježanje na različite strane; usp. odbeg 2, raspršańe, rastečeńe, rastep, razbeg, razbegneńe. B (s. v. diffugium … razbežańe … razperšańe … raztečeńe; razbežańe … razbegneńe s uputom na razperšan), J (s. v. diffugium … odbeg … razbeg … razbežańe), X (s. v. fugio … diffugium … razbežańe). Povekšavala je bol ovu i duše tuga … vučenikov derhtańe i razbežańe. Gašp I, 79. |
