(se) impf. (inf. razgovarjati, razgovarjati se; sup. razgovarjat se, prez. sg. 1. razgovarjam, -am se, 2. -aš, 3. -a, -a se, pl. 1. -amo se, 3. -aju, -aju se; pridj. akt. sg. m. razgovarjal, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. razgovarjan; pril. prez. razgovarjajuči; ptc. prez. sg. N m. razgovarjajuči, n. -e, f. -a).
I.
1. odvraćati (koga od čega), odgovarati; usp. razgovorjati I. H (s. v. razgovarjati), B (s. v. abhortor … razgovarjam, dehortatorius … razgovarjajuči … odnukavajuči, dehortor … razgovarjam … odnukavam … odvračam zrokmi … tolnačem … drugač svetujem, dissvadeo … razgovarjam … razgovoril sem … razgovoriti nekoga vu kakvom duguvańu … rasvetujem … odvračam; razgovarjajuči, razgovarjam), J (s. v. dehortor … razgovarjam … odgovarjam, dissvadeo … razgovarjam), X (s. v. suadeo … disuadeo … razgovarjam). Začmu je … nazlobuvati i druge od ńihovoga … tovaruštva razgovarjati. Habd ad 739. Ali nekoi Elimaš copernik ńega [Šavla] razgovarjati i odvračati poufa se. Gašp II, 863.
2. tješiti. B (s. v. consolor … razveseļujem … vtažujem … dobrovolim … razgovarjam). Hižnici dobri jeden drugoga v žalosti, teškoče pomaga, razgovarja, brani. Vram post A, 42. Zvun toga betežne … dobrem navukom vesele i razgovarjaju. Habd ad 1041.
II. refl. ~ se razmjenjivati misli, razgovarati; usp. divaniti II, razgovarati se, razgovorjati II, spomenati se, spomińati se, spomenkuvati (se), spomenuvati se, spomeńkuvati se, spominati II. 3, spominkati se, spomińati II. 2. B (s. v. caedo 7. … razgovarjati se… spomenkuvati se vkup z drugem, colloquor … razgovarjam se … spominam se … spomenkujem se … z kem god razgovarjati se, confabulo 3. … razgovarjam se, sermo … od občine govoriti … razgovarjati se, sermocinor … razgovarjam se … spominam se … govoriti … razgovarjati se z nekem, verbum … govoriti z kem … razgovarjati se z kem; razgovarjam se, zpomenkujem se s uputom na razgovarjam se), J (s. v. colloquor … pominam se … razgovarjam se, consermocinor … spominam se … razgovarjam se, sermocinator … vnogogovoritel … ki se rad razgovarja), X (s. v. loquor … colloquor). Jeden dečaric imajuči 6 let razgovarjal se je negda z svojem otcem. Šil 292. Ovo več puti spoznavamo kada se dugo razgovarjamo. Kempiš 34. Ovde … on … z ńimi se ļubļeno razgovarja. Krist žit I, 142.
