(se) pf. (inf. razgernuti; prez. sg. 3. razgerne, razgerne se; pridj. akt. sg. m. razgernul, razgernul se, f. -a; pridj. pas. N m. razgerńen, n. -o, f. -a; pril. perf. razgernuvši).
I.
1. raširiti, rasprostrijeti. H (s. v. razgerńen … razgerńena … razgerńeno). [On] na morje plašč svoj razgernuvši od Majorike do Barcelone jezero i 60 mil daleko vu šesteh vurah jest preplaval. Gašp IV, 339. [On veter] na pepel vnogi varoš je obernul i gde gradi staše, morje je razgernul. Št noč 5.
2. razmaknuti gornji sloj (čega), razgrnuti. B (s. v. razgrińam … razgernuti ogeń … žitek). Kada bi [majka] došla k peči da razgerne derva, najde nutre sina starejega od dima zadušenoga. Švag I, 211. Na levi strani vrata kožu povduž prereže, kožice … okolo požiraka … pazlivo razgerne, da ne bi vratnu ali serdčnu žilu ranil. Živinvrač 13.
II. refl. ~ se
1. proširiti se, narasti. Valuj nam sam [navučitel preļubleni] i pokaži ono zvirališče iz kojega mali potočec na široko morje je se razgernul da po onom putu brodeči morbit vu nijednu pečinu ne zadenemo se. Št past 5.
2. raširiti se, rasprostrijeti se;fig. Nut! Kak to izreče, sunce se oberne, plavi plašč po nebu v hipu se razgerne, z jedenem bliskom svetlost v zraku vsa odide. Št noč 8.
