adj. (sg. N m. razložen, -žni, n. -o, f. -a, G m. -oga, A n. -o, f. -u, L f. -om, I m. -em, pl. N m. -i, n. -a, L f. -e, I f. -emi).
1. isto što razumen 1. H (s. v. govoreńe vučeno … razložno, razložen), B (s. v. argumentatio 2. … pregovarańe razložno … razložno zrokov na potverğeńe donašańe, catena 2. … govoreńe vučeno … razložno i obilno, conjectatio 2. … sumńa razložna … zročno štimańe … spoznavańe iz sumńe, discretus … razložen t. j. kaj se z razlogom čini … razboren, etymologia 3. … razložno ziskavańe početka rečih … izpeļavańe … izhajańe ili izhod iz imena ali početka, rationabilis … razložen … razumen … zročen … spameten; razložen, voļa razložna), J (s. v. discretus … razborit … razložļiv … razložen … razborni, rationabilis … razumno rečen ali vučińen … razložni … razborit … pristojni). Bila je [Maria] … v reči razložna, v pameti mudra. Habd zerc 363. Bože … daj [kraļu našemu] pamet i mudrost koja mu je potrebna na razložno ravnańe i braneńe ļudstva tvojega. Mul hr 393.
2. koji ima razumnu mjeru, umjeren. X (s. v. modus … moderatus). Po jednom razložnom prehajańu kisela voda boļe i laže posluvala bude. Lal vod 32.
3. jasan, razgovijetan; usp. različen 2. P (s. v. vox articulata … glas razložni ali različni (deutliche Stimme) 395). [On] z visokem glasom, koga vsi razložno razumeše, izvikne. Nadaž 151. [Mi] z glasom razložnem govorimo. Matak I, 4. List mora biti razložen. Danica (1844) 40.
4. uvjetan. B (s. v. conditionalis … pogodni … vërstni … razložni … razložna … razložno).
5. nesložan, razjedinjen. Ktera je pak ona bila ka je najpervič tkati počela, vu tom su [pisci] razložni. Škv hasn 249.
