| razrušeńe | n (sg. N razreušeńe, L -u) gl. im. od razrušiti; isto što porušeńe 1. B (s. v. demolitio … porušeńe … razrušeńe … raztepeńe … razvaleńe; izverneńe 2. … izverneńe … preverneńe … razrušeńe). Namera ńegova … jest … priprave načiniti k premembi ili boļe rekuč, razrušeńu iste hiže. Nov horv 314. |
