(se) pf. (inf. razvedriti, razvedriti se; prez. sg. 2. razvedriš, 3. -i, -i se; imp. pl. 2. razvedrete; pridj. akt. sg. m. razvedril, f. -a; pridj. pas. sg. N m. razvedren, n. -o).
I.
1. učiniti da što bude bistro, jasno, razvedriti (o nebu, vremenu ); usp. razbistriti II. 1, razjasniti. B (s. v. izbistrujem 2. … razvedrivam … razvedriti … bistro ili vedro činim, razvedren, razvedrujem … razvedril sem). Rožńak ... 7. germļavica, zatem dežğ do 17. potlem veter razvedri. St kol (1866) 98. fig. Prosimo te ... da ti ... nebesa na naše veseļe razvedriš. Ev 301.
2. isto što razjasiti. B (s. v. serenatus … razvedren … razjasen … razgaļen).
3. u svezi razvedreno nebo nebo na kojemu nema oblaka, vedro nebo. Ńegovu moč ... vnogokrat ... razegnani oblaki, razvedreno nebo ... obilno glase. Nadaž 163. I taki na reč novoga ovoga Eliaša nebo razvedreno ni kaplice dežğa ni več spustilo. Gašp I, 486.
II. refl. ~ se postati vedar, čist, jasan, ostati bez oblaka, razvedriti se. B (s. v. razvedreno vreme, razvedrujem … razvedriti se). I taki se je lepo zrak razvedril i kuga prestala. Habd zerc 421. Zatem se podigneju ... vetri ... koji doneseju vnogo snega i negda dežğa, zatem se razvedri. Danica (1847) 5.
