(se) pf. (prez. sg. 3. razvleče, pl. 3. -eju, razvuku; pridj. akt. sg. m. razvlekel, n. -klo se; pridj. pas. sg. N m. razvlečen, n. -o, f. -a).
I.
1. razvlačenjem stanjiti, razvući. B (s. v. srebro 5. ... na listeke razvlečeno), J (s. v. ductitius … razvlečļiv … dajuči se tenko razvleči), P (s. v. aurum malleatum ... zlato na liste tenke kladivci razvlečeno 724). Testo ... se razvleče. Danica (1839) 40.
2. razgrabiti, rastepsti. B (s. v. distractus … razvlečen … razvlečena … razvlečeno, distraho … razvlačim … razvlečujem … razvlekel sem; razvlečen), J (s. v. distractus). [Človeče] tvoje telo ... [kad] zasipaju ... pogrebiči ... blago ļudi od tve dece razvuku. Magd 71.
3. raširiti. Odkupitel sveta ... svitu z kum odet beše razvleče. Gašp I, 857. Onda se z pervemi dvemi persti leve ruke obodve trepavice odpreju i malo razvlečeju. Živinvrač 16.
II. refl. ~ se oduljiti se, postati dužim. Ali odviše nadaleko razvleklo bi se pismo moje da bi obilneje hotel žitek i čuda napervo postaviti, mala ova naj budu zadosta. Gašp III, 464.
