m (sg. NA red, G -a, DL -u, I -om, pl. NV -i, G -ov, A -e, I -i).
1. uspostavljen raspored, pravilan slijed koji je utvrđen; usp. redek2 1. H (s. v. red, red razpreženeh mrež), B (s. v. antes 4. … pervi redi vu tërsju, bacchar … trava korena lepe duhe … lista okornoga … stebla na rede ili vugle, claudico … vse velimo da šanta … kaj vu svoje strane i redu ne pravo i ravno neg se na ovu ali na onu stranu nagibļe, collyra … kruh na tri rede, cyperum … sitina koja ima perje kot luk samo kaj debleje i na rede steblo ima, interordinium … med dvemi redi prostor, linea 4. … nanizaj … red … navojek, maceria, modus … način … red … razlog, ordo … red … redi drevja, primoris … vu pervom boja redu stati, septimanus … sedmi v redu, struo 3. … redim … na red postavļam … red vojnički napravļati, supplicatio … procešia ili skupno v redu van ideńe, versus 3. … red … red drevja; ladja 14. … koja ima vesla na četiri rede, rak vsake fele 6. … rak morski na četiri rede, red 5. … red razpreženeh mrež … 8. red obedvajučeh, red zubih, sedmi … sedmi vu redu, zubni red), J (s. v. adversaria … kniga vsakujačku zmes dugovań popisaneh prez vsakoga reda imajuča, ordinalie), P (s. v. dentium sepes 94, foeni striga … red sena pokošenoga kakov se sproti od kose čini 647, vicus … red hiž koje god vulice 59), X (s. v. sero … series). Dostoini način vu istom zasağeńu takoveh drev, poleg prepisanoga takaj i občinski van danoga loz red [treba] znajti. Sağ 5. Napraviju si jošče jeden red zubih. Rob I, 46. Med poludke nasipļi ribanoga [zeļa] … posipļi malo z soļum i borovicum … ter nekuliko šnitic tuń pometči i jako gazi … ovak zatem napravi drugi red i tak do verha. St kol (1866) 134. Grozdi so se zmed redov poskrili. Gal 146.
2. dio zgrade ili kuće, kat. B (s. v. trichorum … hiža vu tri rede visoka … trem vu tri rede visok; stańe 3. … stańe vu tri rede visoko). Sluga [dečaka] … [je] pretiral vu dolńi red stańa. Horv kal-b (1819) 38.
3. voj.
a. skupina vojnika poredanih jedni uz druge u točno utvrđenu formaciju radi smotre ili pripreme za bojno djelovanje. B (s. v. augustales … poglavniki koi vu taboru perve rede vitezov jesu ravnali i vodili, chorus 7. … jemļu se za oštre rede junakov vu taboru), J (s. v. acies … pripravni red k boju). Taki kak se zbudi kraļ včini v red stati dvadeseti oneh jezer svoje vojske. Habd zerc 511. Strašan je kakti red ļute vojske na harcuvańe gotove. Gašp II, 517. Sv[oje] Vel[ičanstvo] jahaše niz redov … i ravnaše uvižbavańa. Nov horv 329b.
b. u svezama końanički ~ konjica. H (s. v. końanički red), B (s. v. conscriptus … pripisani zvali jesu se pervič oni koi su iz końaničkoga reda vu senatu pribrani bili da bi večnikov broj se spunil, caballarius … końanički red, procinctus … priprava k boju … taborski red … vu priprave stati … na put … ali boj gotovom biti … vu taborski red šetuvati; końanički red, red 4. … red końanički). Peter bil je reda końaničkoga najvekši poglavar, to je to: general. Gašp IV, 116; ~ taborski postaviti, postavļati se vu ~ postrojiti bojne redove, postrajati se u bojne redove. B (s. v. red 9. … red taborski postaviti). Drugači ma vojska podala je pogled, pred oči ńim tiho postavļa se vu red. Henr 201.
4.
a. redak; usp. redec 1. B (s. v. riba … kečiga s uputom na kečiga vu svojem redu). Četiri rede … pročita vučenikom svoim. Vram post A, 168a. Ovak se čteje vu V. kńigi Mojžeša … vu 25. delu, 4. redu. Danica (1840) 2.
b. redak pjesme, stih; usp. rečosložnost 2, redak2, redec 2, složnopesmica. J (s. v. incus … pobolšati red popevke ali pesmi red prečteti). Virgiliuš Maro … za vsakoga zmed 28 redov (versus) pesme … izpisani dobil je od cesarice Oktavie deset šesterciev kaj na vnogo jezerh računa se. Mikl izb 108.
5. redoslijed. B (s. v. cursus 4. … veli se red moleńa žoltarov). Red i versta kraļev hervatckih počamši od Ostrivoja (naslov).Vitez zor (1699) 99. Stroške hotel sam pred plemeniti magistratuš … napervo dati redom takovim. VZA 13, 59. Zagrebečki biškupi redom kojem se počemši od podigneńa ove biškupije jesu zmeńali. Danica (1847) 97.
6. srodstvo; legitimni nasljednici. B (s. v. linea 5. … red pokoleńa … red kolena dole idučega kot sin … vnuk … red kolena gore idučega od otca do deda … prededa … red kolena bočni naproti položeneh kot brat … sestra … red jednoga kolena; pokoleńa red od začetka … 2. pokoleńa red po otcu … 3. pokoleńa red po matere), J (s. v. atavunculus … prebabine babe brat … vujec petoga reda), P (s. v. incestus … rodoskvarnik … koi z rodbinum ali z človekom u kojem redu uvetovanim pregreši 299).
7. školski razred. B (s. v. classis 4. … vu škole takaj diaki na classes … rede razdeļaju se).
8. dio Mjesečeva ciklusa, faza. Doktori vračiteli i poļadelavci vsegdar na mesec paze vu kojem je redu kada hote kaj sejati, ali činiti. Šim sl 31.
9. društveni stalež, staleška skupina, klasa. Viğte dobro v koterom ste redu i čineńe, ar Boži sud i kaštiga pravdena jest. Vram post A, 214a. Postavil bi ńe ovde, ali i tak vsaki tvoj poštenik ńe na dvoru tvojem veterničkem vek vekoma na skerb redu mojemu podanom lehko pregledati more. Gašp III, 5. Telo Pravice davajuče (Corpus legislativum) čini kraļ z stališi i redi kraļevstva vu Zboru skup spravļenemi. Domin 14.
10. crkv.
a. namjenska crkvena zajednica s određenim pravilima i zavjetima. B (s. v. coryphaeus … poglavar ili ki je najvekši vu kakvom redu, definitor 2. … izpisavec … tolnačnik reda … provincie ali konventa), J (s. v. religio). Vsi cirkveni ļudje, koterogagode reda i dostojnosti buduči … dužni su kraļu verni biti. Perg 19. Zakaj druge kriviš? Nego da si se s poniznosti reda i regule tvoje … spozabil. Habd ad 326. Vu duhovnom stališu vnoge su fele i redi. Kerč najvr 8. Ona [cirkva rimska] … vsevdiļ je obstala i po nepretergńenem redu biškupov svojeh preteže se tja do Krištuša Ježuša. Verh 559.
b. u svezama celeštinski ~ Celestinski red, pustinjački red koji je utemeljio papa Celestin V. 1251. god. Od [Celeština] … počet je red celeštinski. Vitez raf 97; karmelitski ~ Red braće Blažene Djevice Marije od gore Karmela, karmelićani. Bože, koi si karmelitskoga reda z priblažene vsigdar Device i Bogorodice tvoje Marie osebujnem imenom odičil, dopusti … da vu vekivečna veseļa dospeti zaslužimo. Ev 239; kartužijanski ~ katolički pustinjački red koji je 1084. godine utemelji sv. Bruno, kartuzijanci. Sudec … odišel je vu kartužianski red. Fuč 355; premonštranski / premonštratenski / premoštratenski ~ Premonstrateški red, muški katolički red koji je 1121. g. osnovao sv. Norbert, premonstratenzi, norbertinci. Premonštranski red sada se zače. Vram kron 36. Sada je začet … red premoštratenski. Vitez raf 82. Iz [końaničkeh redov] potlam … red premonštratenski s. Norberta … i drugeh več redov van je izpeļano. Gašp III, 609. Norbert Erš (zap. r. premonštranskoga) 6. jun. St kol (1866) 56; ~ B. D. Marije od milosrdnosti Red Blažene Djevice Marije de Mercede, mercedari. Rajmund Nonatus (iz reda B. D. Marie od miloserdnosti na odkupleńe sužńeh) kard. 31. augusta. St kol (1866) 59; ~ brati milosrdnosti v. milosrdnost; ~ bratov milosrdnosti Bolnički red red Milosrdne braće sv. Ivana od Boga. Naj se diči slavni red bratov miloserdnosti svojem svetem Ivanom od Boga. Gašp II, 551; ~ ježuitanski Družba Isusova, isusovci. Tvoj brat i sluga nedostojen … jeden pop iz reda ježuitanskoga. Kraj 24; ~ kapucinski Red manje braće kapucina, kapucini. S. kapucinski red ne orje nit ne seje kakti ni ptice nebeske. Zagr I, 94; ~ male bratje / mańših, ~ s. Ferenca / šerafinski Red manje braće, franjevci. Poklem je [sveti Bernardin] pak reda svetoga Ferenca … habituš na se bil vzel, on isti kip gustokrat je pohağal. Habd zerc 541. Sveti Anton, poglavar i pošteńe reda mańših. Zrin tov 242. Zdravo Ferenc preodičeni, poglavar i početnik slavnoga reda male bratje … prosim te … dostojaj se posluhnuti … molitvu moju! Mul hr 311. Onda … vsi tri [tolvaji] jesu svet ostavili i podali se vu red s. Ferenca. Fuč 62; ~ Presvetoga Trojstva Red Presvetoga Trojstva za oslobađanje sužnjeva, trinitarci. Takov marliv i preštimańa vreden bil je vnogopoštuvani otec Ivan od svetoga Feliksa reda Presvetoga Trojstva. Gašp IV, 10. Ivan od Mathe (zap. r. Presvetoga Trojstva na odkupleńe sužńeh) 8. fbr. St kol (1866) 49; ~ puščenikov sv. Auguština, ~ svetoga Auguština Red braće pustinjaka sv. Augustina; Regularni kanonici sv. Augustina; augustinci. Osebujno pako po ńem pričet spoznava se red puščenikov s. Auguština. Gašp III, 609. Angelbert … vu ńem je nastanil tovaruštvo reda svetoga Auguština. Krist žit 91; ~ s. Dominika / Dominikuša / dominikanski Red propovjednika, dominikanci. B (s. v. cherubicus … glasoviti dominikanski red, praedicator … red s. Dominikuša). Ovomu dvojemu čislu je pervi početek, pred četiri sto i trideseti leti, s. Dominik (otec i glavar svetoga reda dominikanskoga). Kraj 173. [Umbertuš je] vu red s. Dominika sebe predal. Matak I, 41; ~ slug Marije Red slugu Blažene Djevice Marije, Red Marijinih slugu. Takov … bil jest odičeni Sveti Filip Benicijuš koi … vu red slug Marie … je stupil. Gašp III, 538; ~ svete Klare Red sv. Klare, klarise. Jednu divojčicu zmed … opatic reda svete Klare nahağam kruto spametnu. Švag I, 360; ~ svetoga Pavla prvog puščenika Red braće svetog Pavla prvog pustinjaka, pavlini. Tomaša od Kempiša … osebujnoga duhovnoga navučitela, Od nasleduvańa Krištuševoga, knige četiri, iz diačkoga na horvatski jezik po stanovitem redovniku reda svetoga Pavla pervoga puščenika negda oberńene (naslov).Kempiš I; ~ templarski Red siromašnih vitezova Krista i Salomonova hrama, viteški red templara. Vu tom spravišču odlučeno je bilo da se zatre red templarski. Vitez raf 99; tretji ~ sv. Ferenca Treći regularni red svetoga Franje. [Angela] za habituš s. Ferenca tretjega reda oprosi i srečno zadobi. Gašp II, 240. Elizabet (… tov. Ludvika Hasie … kakti je prijela naredbu tretjega reda sv. Ferenca) 19. Nov. St kol (1866) 44; uršulinski ~ Red sv. Uršule, uršulinke. [Ona] i dan današńi vnoge duhovne kčere porağa, ar pod zastavu svoju neizbrojene device prijemļe, koje vu red od blažene Angele s. Uršuli izručen i zato uršulinski ozivan imena svoja zapišuju. Gašp IV, 194.
c. samostalno i u svezama othod od svetoga reda / vere v. othod; ~ duhovni / popovski / sveti sakrament svećeničkoga reda kojim se podjeljuje svećenička vlast i milost za vršenje svete službe. H (s. v. red duhovni, red popovski), B (s. v. acolythus … je jedën red zmed četireh maleh kak da bi im ne bilo skračeno druge dobre nasleduvati i za ńimi … pojti; red 3. … red popovski), J (s. v. ordino 2. … redim … rede popovske dajem). Papa razluči rede popovske naredi i da redovnik nema pravdu stati pred sodca telovnoga i posvetnega. Vram kron 24. Pa kaj se oprave dotiče [redoven človek] ńu nosi kakvu mu sveti red … dopusti. Habd zerc 226. Šakramentov je sedem … i jesu ovi: 1. kerst, … 6. sveti red, 7. hižni zakon. Mul pos XLII. Šakramenti živeh jesu: bermańe, sveto telo Krištuševo, krizmańe, sveti red i hižni zakon. Katek 68; sveti ~ prijeti / jemati (na se), rede popovske vzeti biti zaređen za svećenika, primiti sakrament svećeničkoga reda. H (s. v. rede popovske vzeti … ki je rede prijel), B (s. v. rede S. jemļem). Vezda vnogi ki se i nako hraniti ne mogu, često cirkveno, pastirstvo i red na se prijemļu. Vram post A, VIII. Leto 1562. … je sveti Kardinal Boromeuš svete rede bil priel. Habd zerc 573. [Marko] svetskeh redovnikov obleče opravu i z privoleńem s. otca pape svete rede pobožno prime. Gašp III, 21; tolnačnik reda pomoćnik predstojnika, služba i čast u samostanskim redovima. B (s. v. definitor); vlesti v ~ kakov postati redovnikom, pristupiti kakvoj redovničkoj zajednici. B (s. v. red 7. … vlesti v red kakov).
d. samostalno i u svezama,~ angelski / anğelski razina na kojoj u nebu obitavaju anđeli, anđeoski kor. B (s. v. chorus 3. … red angelski; koruš 2. … koruš angelski ali red). Veseli se … ar vsi oni častni redi angelski, prestolni, gospocki tebe poštuju. Zrin tov 179. Angeli jesu vu tri hierarkie iliti rede razdeleni. Gašp II, 105. Vsi sveti blaženeh Duhov Redi, molete Boga za nas. Ev 405.
11. kategorija istorodnih predmeta ili pojmova, vrsta. B (s. v. meštria 6. … meštria poznańa reda narave človečje, red, verst s uputom na red). Ki more priličnemi imeni imenuvati živinu … ni reda ne pomešavši … kak vse mudrosti nema? Habd ad 25. Milošča navadna … je on red božanske previğenosti i skerblivnosti kojega Boga navaden je deržati … da nas po ńem zveliči. Matak II, 502. Greh človeka premeńa i stavļa ńega vu red divje živine. Verh 76. Zato zroke druge ostavļajuč za lehkeše ravnańe, ja leta spolom delim na sedem redov tak da zaderžava red. St kol (1866) 5.
12. stanje uređeno zakonom, običajima ili tradicijom. X (s. v. ordo). Prez Svetoga pisma reda ni Boga v Svetom Trojstve … človek … spoznati … ne more. Vram post A, V. Od negda jošče navadno je govoreńe: ni težkejšega reda od zakonskoga, stališ zakonski je tuge i boli stališ. Hiž kniž 56. Red med Pravicami vugerskemi. Domin 14. Pod črlenom lampom Rada, Zakona i Reda, stari se punta i stari pluje. Krl 125.
13.
a. pravilan, ustanovljen slijed i način rada, postupanje, postupak. B (s. v. digesta … stareh Rimļanov zapovedi i pravice na stanovit red skup spravļene i vu 50 kńig razdeļene zovu se i pandectae, modus; meštria … meštria poznańa reda narave človečje, red 6. … red ili način popevańa cirkvenoga, redim 2. … redim … red činim), J (s. v. dispono … nareğujem … redim … na red spravļam, inbalnities … neredna kupeļ … kupeļ više reda, inordino … redim … nareğujem … na red devam, ordinatus … reğen … odreğen … vu red ali na red postavļen, ordino … redim … nareğujem na red postavļam, tenor), X (s. v. teneo … tenor). Krištuš ne daje reda i moduša kak bi plemeniti i zmožni ludje imeli sedeti. Vram post A, 214a. Zaludo naš razum [božju] skrovnost sledi z kulikoga dobra ńegovi su redi. Magd 56. Poleg naturalskoga reda prispodobni jesu sini svojem roditelom. Habd zerc 179. Početi se hoče jubileum … z procešium … poleg reda koi se od poglavarov nazvesti. Mul navuk 6. Ovakovo treptańe [žile] vsigdar je dobro, kajti znamenuje da telo svoje znutrašńe posle naturalskem redom i načinom opravla. Lal vrač 26.
b. propis, pravilo; zapovijed. B (s. v. regula 2; red 10. s uputom na zapoved). [Ona] ne poleg reda počteńa, nego nepočteno i sramotno je živela. Vram post B, 62a. Pače je negda i potrebno naimre onem ki na drugoga pasku nose tak opsuvati ako se podložnik v svojem redu ne drži. Habd ad 1026.
c. propisan način življenja. J (s. v. diaeta).
14.
a. stega, disciplina. B (s. v. castrensis … red koi se vu taboru obderžava poleg vsakoteroga časti), J (s. v. canonicus, disciplina), X (s. v. disciplina). Vu hiži gde reda ni … se ne zna gdo je … sukač ali klučar. Čt kn 47. Reda onoga, kojega ova detca imaju, zabstuń iskati je vu kraļevskih školah. Građa 8, 415.
b. u svezama taborski / vojnički ~ vojnička stega, disciplina. B (s. v. bellicus … vojnički red, disciplina … taborski red).
15. u pril. službi jednakem redom na isti način, jednako. Jesmo li dužni vse ļude jednakem redom ļubiti? Mul pos 662; obrh / odviše / prek(o) / više / zvrhu reda preko mjere, prekomjerno; odveć, odviše. H (s. v. batriv više reda, batrivost više reda), B (s. v. affectanter, ambitiosus, curiositas … više reda skerbļivost, summe 2. … jako … zverhu reda … kruto siromač; prek … prek reda), J (s. v. prodigo 2. … više reda ali preveč trošim … rasipavam … raztepļem … vsa zapiam i pojedem … imetek na nikaj zpravļam), X (s. v. curiositas). Sveti Peter i Pavel apoštoli, zlatom glavo napravlati i svitami dragimi više reda opravļati se, prepovedata. Vram post B, 61a. V Parižu lovas neki imenom Brito, da bi se u večer više reda bil prinapil, legel je na posteļu. Habd ad 134. [Ti] o grešna duša … ļubiš opravu i to preko reda cifrastu. Švag kvadr 54. Ova [zvezda] … zbog svoje zverhu reda velike svetlosti i po dnevu videti je se mogla. Gašp I, 211. Oni [bogati] su nečlovečno skupi kada se na pomagańe nevoļnoga dojde, a preko reda razsipni … žeļe svoje zadovoļiti. Lovr ker 72; (vse) po redu / redom / na redu / z reda / z redom isto što redom 1. B (s. v. ana … redom … po redu, articulate 2. … razložno … z redom … razlučno zgovarjati … razlučno govoriti, denarro … po redu povedam … povedati z redom nekomu nekaj, traloquor … po redu pripovedam; povedańe … po redu povedańe), J (s. v. ordinate … redom … na redu … po redu), P (s. v. oscillum … kada … iz vuža kam pripetoga sedilo si načine na kojem jeden sedeči od drugih se niše … kakti zvon ter to po redu jeden za drugim 332). Ove sviet, zemļa i nebo … nesu stalna … ovako kaku vezda, da po redu svojem premeńena i konec imela budu. Vram post A, 7a. Imal je Job sedam sinov i tri kčere … ki vživajuči svoje sreče vsaki dan su se po redu gostili. Habd ad 126. Bog drugo izkaže čudo ar tri noči po redu čudnovitu svetlost … vsi varaščani zverhu hiže gde je bl. telo prebivalo videli jesu. Gašp II, 248. Mora se podkova dole vzeti i čavli po redu van zvleči. Živinvrač 39; pod ta (podpunoma) ~ a) do te mjere. Vola je … za jeden raniški cenila, a kokota za dvajseti, pod ta red da nigdar ne more jednoga prez drugoga kupiti. Habd ad 401; b) po svaku cijenu. Ńu sinu tvojemu za ženu dati hoču, pod ta podpunoma red. Habd ad 227; prez (vsakoga) reda a) neumjereno. H (s. v. ki kriči prez reda), B (s. v. benevolentia … prekoredna dvornost … gda koi prez reda i vremena se jako dvornoga čineči, cachinno … prez reda se smejem). [Služiti mamone je] blago … prez reda iskati. Vram post A, 204. Baltu zasečem u škrińu oposreda, nasipļem z žutemi [pinezi] bisage prez reda. Magd 81. Kač i kobilic prez reda mnogo bude. St kol (1866) 92; b) zbrkano. B (s. v. acervatim … zmešano reči i prez vsakoga reda, amethodia … neredni navuk ili nenareden koi prez vsakoga reda vezda ovak vezda onak zmešano biva, dyscolus 6. … prez reda živuči … nenaredni … prezredni … nereden), J (s. v. indigestus … nereden … prez reda … zmeten … nenareğen … nerazlučen, incompositus … nesložen … nenareğen … prez reda). [Skvareni če] … prez reda zmešani u paklu se stiskati. Magd 45. Oholni vsem blagom, prevzetni zbog broja, prez reda se puste ter najdoše boja. Henr 201; redom u nizu. B (s. v. continuo … hiže jednu poleg druge redom kraj zida varaškoga … potezati); v dobrem redu po pravilima, onako kako treba. B (s. v. caleo 2. … v dobrem redu teku pravde); vu prvom redu … vu drugom redu najprije … nakon toga, potom, zatim. Tak postavļene … vu pervom redu jedinke k jedinkam a vu drugom redu desetke k desetkam … pridaj. Šil 4; z redom a) kako priliči, primjereno. B (s. v. articulate 2. … razložno … z redom). Takvu … skerb Krištuš prepoveda … ne pak onu ka je z redom mertučliva. Habd ad 377. Junakovič, ne piančuj, z redom živi. Velikov 66. [Muž] je rekel [ženi] da je [novce] z prilikum (to je z razlogom i redom) troši. Danica (1846) 122; b) redom, sustavno, bez preskakanja. Z redom pak, ne preskakce čte knižicu koju … zbereš. Kempiš VII; z redom čudnem na čudan način, čudno. [Ježuš Krištuš] … roğen je … od prečiste Device … svoga v telu žitka vreme zveršil z redom čudnem je. Mul hr 159; zvan reda zbrkano. B (s. v. ordo … zvan reda).
16. u svezama biti / stati vu dobrom redu biti onako kako bi trebalo biti, biti normalno. B (s. v. agitur … moje duguvańe stoi vu dobrom redu). Za status crikve naše … moremo na znańe dati da je … u dobrom redu i snage. VZA 6, 194; dnevni ~ utvrđen raspored onoga o čemu će se raspravljati na kakvu sastanku, raspravi, itd. To … [redovniki] primerom prepisanoga sebi dnevnoga reda lehkše i priličneše zveršiti mogu. Krist blag II, 208; držati dober ~, na / v(u) dober (bolši) ~ postaviti, obdržati ~, v ~ deti pobrinuti se za to da se održi uređeno stanje (u čemu), dovesti (što) u uređeno, normalno stanje, uvesti reda (u što).Ljudje … znaju v svojem žitku pravdenim opitanjem deržati dober red. Perg 3. Navuk štampańa … v Rim varaš zanesen od Ulrika … Nemca be ovo vreme na dober red napravlen. Vram kron 50. Oficium [Device Marie Boromeuš] je popravil i v bolši red postavil. Habd zerc 576. [Potrebno je] za obdržati med ńimi bolši i reguleran red, pod našu … cešku pečat, takove artikuluše i punkta van dati. VZA 16, 310. Naj se vsaki kerščenik … tersi svoju hižu i družinu vu dober red … postaviti. Mul navuk 20. Biti mora sam prez zloče koj v red druge deti hoče. Danica (1840) 105; držati na redu imati (što) u pripravnosti, spremno. Vsigdar se na redu naj derži drugo hranišče da, akoli se ribe bi počele puntati vu ribńaku, one koje jesu vu pogibeli, vu ńe se premetčeju. Danica (1847) 154; držati se reda ponašati se onako kako se priliči, pristoji. Reda se deržali budemo. Domin 123; na lepom redu mirno, disciplinirano, bez izgreda. Zatem obladani na lepom redu odišli jesu. Prid kron 9; na ~ pobrati v. pobrati; polagati / položiti / postaviti / postavļati (koga) na / v(u) (dober) ~, na ~ spravļati postaviti / postavljati (koga, što), (po)redati, razvrstati / razvrstavati; urediti / uređivati. B (s. v. brabeutae … kajti ļuctvo na red vu sprevodu postavļaju, cogo 5. … vu red postavļam … 6. na red polažem ili činim koga jednako z drugemi živeti, describo … raspisujem … razreğujem … na red postavļam, dispono … razreğujem … na red postavļam; mera … perst ili mera jednoga persta kuliko čine 4 zerna jačmena na red položena), P (s. v. designator … koi na sprevodu … ļudih vsaku verstu polak svoje vrednosti na red spravļa 242). Dosti krat ne dosti jedna divojka ka bi … vsaki lasec v red postavļala. Habd ad 263. Postavi peršone na red da budeš znal koja je perva, druga, tretja ali deseta. Šil 352. Ivanček na red postavļa kńige. Lovr pred 3; polak (čijega) reda kada tko bude na redu, kada na koga dođe red. [Suliman] zapoveda … beg z timarom vdile, polak svoga reda … końe da obseda. Zrinski 24; prez reda a) koji je preko mjere, prevelik. B (s. v. prez mere … prez reda), J (s. v. anormis … prez reda).b) koji odudara od pravila, ustaljenih normi, uzusa. B (s. v. abnormis … neureğen … prez reda, anormis … prezredni … prez reda … koi ne žive kot drugi ļudi nego zvan naredbe i načina proti šegam ostaleh ļudih); (biti) ~ (s čime) (biti) u ravnini (s čime).Leva ruka pako red z očima biti mora. Exer 4b; ~ razlučavańa analitička metoda. B (s. v. analyticus); ~ slov abeceda. Od reda slov (naslov).Nem jez 45.
17. izr. nevoļa redom ide v. nevoļa.
