m (sg. N remeta, D -e, pl. N -e) lat. eremita (iz grč.)
1. isto što puščenik. H (s. v. remeta … remetnik … puščenik), B (s. v. remeta s uputom na puščenik). Makariuš remeta i Maria Egipciaka, Hilarion v Ciprome, Pafnuciuš v Tebe ovo vreme behu. Vram kron 25. Vsi sveti fratri i remete molete za ńega. Kraj 367.
2. u svezi remeta frater v. frater.
