f (sg. N riškaša, rižkaša, G -e, riškaše, A -u, I -um, rižkašum) mađ. rizskása; usp. granariz, iriškaša, oriz, riskaša.
1. bot. jednogodišnja biljka žitarica iz porodice trava, riža,Oryza sativa. B (s. v. oriza … rižkaša, oryza … rižkaša; metlika ili metlikovina na ke raste rižkaša, rižkaša), J (s. v. oryza … riškaša), P (s. v. oryza … oriz … granariz … rižkaša 548). Zemļa pak ńejna plodna je z rižkašum, žitom i jačmenom. Rob I, 26. Rižkaša ili pirinč … podrasla je. Horv kal-b (1818) 43.
2. jestivo zrnje te biljke. Vu gradu je vsega dosta … rižkaše 3000 vagonov, rakie 1000 lagvov, kave vnogo. Mal isp II, 42. Ptičice … žive z vodum i rižkašum i to po malo. Gašp IV, 545. Naj se daje betežniku nekuliko žlic jačmene kaše ali riškaše na gustom kuhane. Lal vrač 120. Z robum … terguvati dopušča se, kakti su … cvebe … kapri, rižkaša. Ogl 2. Graha mehko skuhaj i prigńeti čes sito, zatem prekuhanu švabiš ali riškašu primešaj. Birl 11.
