n (sg. N rilo, D -u).
1. izduženi dio glave ili prednjega dijela tijela u kukaca, rilo; usp. gubec muhin s. v. gubec, rulce. P (s. v. muscae promuscis … gubec muhin ali rilo spodobno rilu elefantovomu 655).
2. isto što gubec 1. B (s. v. rictus 5. … vsakoga zvereta gubec … rilo, gubec … gubica … rilo … trubica … turin zverinski s naznakom da je dalm.,rilec … rilo s naznakom da je dalm. s uputom na gubec ).
3. isto što hrńec. B (s. v. herlec … hrilac … rilo s uputom na gubec ).
