adj. (sg. N m. arjav, erjav, n. -o, f. -a, pl. N m. -i).
1. isto što hrğav 1. B (s. v. aerruginosus … herğav … erjav … erjava … erjavo s naznakom da je dalm.;herğav … arjav … erjav oboje s naznakom da je dalm. ). Za ražen povedal je da ne bil kervav nego erjav. Starine 25, 8.
2. isto što hrğav 2. B (s. v. lasi 10. … lasi erjavi). Adam znamenuje vu židovskom: človek zemļeni i erjav. Krizm raj 193.
