f (sg. NV rožica, G -e, A -u, pl. NA -e, G rožic, L -ah, I -ami) dem. i hip. od roža.
1. bot. isto što roža 1. J (s. v. spineola … stanovite feļe rožica). Vnogo se rožic, fiolic, klinčecev on isti dan poterga. Habd ad 1140. Od radosti ove prebuğen mladenec listek rožice vu rukah najde. Gašp IV, 195. Posteļ na oveh vugodno dišučeh rožicah je moje zatrudjeno telo okrepila. Krist žit 249. Zmisliš se grma od rožicah belih? Domj kip 9. fig. Ti [gospa] pohodi morje smerti naše, da nam postane z rožicami precveteno. Šim sl 39. Kaj goder su kervoloki suprot mučenikom muke zmislili, to su rožice gledeč na muke peklenske. Mul hr 496. Ako adda ne morete tuliko rožic i cvetja zmoči za potresti po puteh Gosponoveh … podrežete z nožem vašega jezika na s. spovedi ono terńe. Zagr I, 41.
2.
a. isto što cvetek. B (s. v. suavis … vugodne i ļubļene rožice, verbasculum … protuletna žuta rožica). Kńižice ove iz čuda nimših kripostnih pismi i štampi, kakono pčela z vnogih rožicslast vzamši, zibranimi pobožnostami napunih i popisah. Zrin tov VI. Takov človek nasleduje pavuka ki iz rožice strašni čemer sesne, odkud pčelica sladki med dobiva. Mul zerc 117. Na bregekim ojzdek rožic vre ni, a predi tu cvetje je žilo. Pav pop 33.
b. u svezama juterńa ~ bot. crveni ušac,Silene dioica. B (s. v. lychnis … juterńa rožica); Svetoga Ivana ~ bot. isto što iskrica 4. a. B (s. v. bellis … iskrica … Sv. Ivana rožica); trojačka ~ bot. božur,Paeonia sp. B (s. v. paeonia … trojačka rožica).
3. ukras s likom ružice ili cvjetića; usp. rušica. Za jeden poplun na bečku formu z rožicami našit. Limit 12.
4. rlg.
a. u obraćanju naziv za Djevicu Mariju. Kada se ove litanie popevaju, na vsake dve reči ovak pridati možeš: Sveta Bogorodica, draga Rožica, ti si sama vredna Bogorodica. Mul hr 201.
b. samostalno i u svezi paradižomska ~ simbolično o sveticama pri njihovu oslovljavanju. Zdrava budi o devica [Barbara] … paradižomska rožica. Mil vert 159. Moja zaručnica, ti si z Libanuša, moja fiolica, v jerikovom poļu izrasla rožica. Magd 62. Zdrav budi predragi gemant, rožica cvetuča … vu nebu odičeno okoruńena sveta Eližabeta. Mul hr 383.
5. draga, ljuba. Lepa ma rožica prvoga vremena, ostavit te neču. Popev 203. Prosil bi ja naj ti da vila lahka krila kad bi moja rožica još mi verna bila. Domj sunc 12.
6. u svezi ~ vuha v. vuho.
7. izr. govori kak da bi rožice sadil v. govoriti; kinčati luckemi rožicami hvaliti (koga) bez pravog pokrića. Z luckem perjem golu pticu svoju jesu odevali, z luckemi rožicami svoje cvetńake jesu kinčili. Švag I, 16; (komu) rožice ne buju dugo cvele kaže se za nekoga tko neće još dugo živjeti. Ja sem znala da joj ne budu dugo rožice cvele. Starine 25, 74; put z rožicami nastrt v. put1.
