m (sg. NA roj, G -a, D -u, pl. N -i, G -ov, A -e).
1. sve pčele koje su se izlegle od jedne matice u istoj košnici i čine posebnu zajednicu. B (s. v. pčelec s uputom na roj). Pčele gde stoje ne mora blizu ńih visoko drevje biti, ar ako se roj na visoko postavi, teško se ali nikak dole ne more vzeti. Hiž kniž 189. Na pčele, kojeh roji od Trojak do Margaretińa za najbolše deržiju se od 8 v jutro do 4 po poldan vure, ako je tiho vreme skerb imaj da ne odletiju. Horv kal-b (1815) 636.
2. veća formacija životinja iste vrste (kukaca, ptica, riba)koje lete, plivaju, gomila, jato; usp. grozd pčel s. v. grozd. H (s. v. roj), B (s. v. examen … roj … tropa … kup … roj rib; pčela … pčel roj … roj pčel na sverži, roj pčel), J (s. v. examen … roj pčelski), P (s. v. apium examen … roj … roja 650, apium uva … grozd pčel kada na roj izidu 651, bombilatio … matica pčel popeva kada roj nastaje 397). Roj pčel na ńega je sel bil. Vram post B, 82. Roj pčelic doleti na obraz i vustica ńegova [s. Ambroža jošče vu zibki]. Gašp IV, 616. Vzeme … staru surinu, koju vsu z medom namaže, ter ovak poverne se vu dvor velikaša sprevağan od roja muh. Horv kal-a (1837) 40. I vranah gust je roj kak mrak na nebu bledom. Domj kraj 57. fig. Vsih je z vizirom zel strah, bižeč u roje. Zrinski 126. Ov, ki je gustokrat velikoga bogactva roj, z grehi ne meńe nego z imetki obilen. Nadaž 114.
3. izr. črni ~ mislih v. črn.
