m (sg. NA rok, G -a, L -u, I -om, pl. L -ih).
1.
a. vremensko razdoblje u kojem što biva ili se što treba obaviti, izvršiti, rok. H (s. v. rok), B (s. v. rok … spatium … terminus). Poručanstvo poštarske naredbe … poručanstvo ovo prestaje … b) ako ona stran, koje se dotikava, zakesni rok iskańa ali odgovorjańa naredbe poštarske, koji za rasposlane stvari po auštrianskem cesarstvu terpi tri mesece, izvan pako cesarstva auštrianskoga šest mesecov. Danica (1847) 163.
b. završni dio toga razdoblja, određeni dan, sat i sl. kada što dospijeva, treba obaviti, izvršiti i sl; kraj, konac. B (s. v. commeatus … sloboščina ili sloboda oditi i na rok dojti, dies … plače dan … plače rok, repraesento 3. … pred rokom platiti; rok 2. … dies determinata … praestituta), J (s. v. terminus 3. … rok iliti odlučeni čas … ali vreme). I s ovim delom godišča ravnal bude [Jupiter] nahajajuči se u hiži sedmoj na koncu aliti roku [Marša]. Vitez mis 20. Ziel, n (der Termin, besonders ein Zahlungstermin) doba, rok. Krist anh 139.
2. fig. dan smrti. B (s. v. rok 3. … fatum … fatalis dies).
3.
a. razdvoj između dvije njive, međa, granica. P (s. v. limes … meğa polska … kraj poļa … rok … roka 53).
b. u svezi kamen na roku v. kamen.
4. lozinka. Oranžisti [se] po znameńih i rokih (parolewörter) med sobum razumeju. Nov horv 319.
