m (sg. N rukolečnik, G -a) ranarnik; kirurg; usp. rukovrač. B (s. v. chirurgus … barber ki rane vrači … rukolečnik s naznakom da je dalm. ), P (s. v. chirurgus … rukovrač … rukolečnik … rukolečnika … koi rukum svojum koga vrači 751).
