adj. (sg. N m. sadašńi, n. -e, G m. n. -ega, f. -e, D f. -oj, A n. -e, f. -u, L n. -e, I f. -om, -um, pl. N n. -a, GL n. -eh) usp. sadańi, sadašni.
1. koji je sada, koji pripada ovom vremenu, trenutku, sadašnji. J (s. v. hydrologia … stara negdašńa vodena vura mesto sadašńe peščene potrebuvana, Illyricum … ilirianska zemļa … deržava iliti veliko slovensko carstvo … kraļevstvo … koje vu sebi več kraļestvih … kakti horvatsko … dalmatinsko … bosansko … bogarsko … serblinsko … sadašńe slovensko … zaderžava, impraesentiarum … sada … vezda … vu sadašńe … vezdašńe vreme, praesens … sadašńi … sadańi … vezdašńi … predočni … predstoječi), X (s. v. sum … praesens … sadašńi … ovdešńi). Zato vam tverdo … zapovedamo da imate procenivši sadašńu pogibel veče profonta simo voziti. Listine (Tabor kraj Gorice)296. [Device Marie je] zverhu vseh stvari najvekše preštimańe … onoga i sadašńega vremena. Habd zerc 536. Bože … hvalim Ti … za vse … dare z kojemi si mene … do sadašńega časa … nadelil. Mul hr 20. Akoprem vsigde sadašńa vremena od ļubavi bližńega govori se, malo se vendar vidi pokaz i čin prave ļubavi. Krist blag II, 117.
2. koji je iz ovoga vremena i ide u korak s njime, suvremen; moderan. B (s. v. modernus … sadašńi … vezdašńi). Prodeštva … iz Svetoga pisma … izvağena … poleg sadašńega govoriti načina … po Ivanu Mulih. Mulih prod I.
3. koji je specifičan za ovo doba, za sadašnjost. Rečjum, vdalo se je najmenem ovem živinskeh čuteń pohvaliteļom namesto občinski hasnoviteh kerščanskeh krepostih nemirne, poškodne i nazļive misli v srdca velike sadašńega sveta strani vsaditi. Henr 172. Dvojverstno je ono zlo koje sadašńoj mladeži se vsom istinom spočitovati može. Bedek 8.
4. u im. službi (n. pl.)sadašńa isto što sadašnina. Kaj je … tverdo serce? Na prešestna zablivo, na sadašńu ka su pred očima nemarno. Habd ad 353. Poverneš se vu vnogeh sadašńeh i budučeh vpučen. Kempiš 165.
5. u svezi vreme sadašńe gram. v. vreme.