| samobitnik | m (sg. G samobitnika, pl. G -ov) isto što redovnik 1. Akoprem je bil ov sklep [sred sredine Turčinov telovsko obhajilo občinski sprevağati] kruto podstupļiv, tak se vendar poglavar samobitnikov ni tak Turčinov kak Vlahov bojal. Danica (1842) 85. |
