num (sg. N m. samodrug, f. -a, pl. A m. -e).
1. jedan i još jedan u skupu ili skupini od dva, u paru; usp. samojeden. B (s. v. piančujem 2. … opiam se … bivam samodrug). Deliman veče prost neg samodrug bludi. Zrinski 229. Pride [mu] na pamet da se jenkrat samodrug ali samotret zapre v kleti. Habd ad 1053. Kada bi pako sedemdesete i dva vučenike izbiral i ńe samodruge pred licem svojem vu varaše kamo on dojde pošiļal, med ńe tulikaj postavi i s. Lukača evangelištu. Gašp IV, 154.
2. sam, jedini, koji nije u paru. Polak sveta dana misli mu se tiše, samodrug z medana proit vitez kaniše, vzjaha Dumana, końa ki letiše. Zrinski 218. [Dekan] ako bi ne mogel vse detiče skupa spraviti, tak končemar samodrug k gosponu cehmeštru ima dostupiti. VZA 16, 312. Ja samodrug, a delo ide od ruk. Gaj posl (s. v. j).
3. u pridjevskoj službi (samo f.)samodruga isto što noseč 1. a. [Divojka od stanovitoga mladenca noseča postane] … kak bi vu tulike pogibeli zaobrańena bila, opitana reče: Kako od nečistoga greha samodruga postah, od srama vu nevtišenu žalost opavši vlezla sem vu cirkvu. Nadaž 73. Najde se nečista deklina ali ka druga ktera postane samodruga, ne sme pravoga otca povedati, potvori pravičnoga koga (i to se pripeča) ki se siromah kakti pravičen odpriseči mora.. Habd ad 218. [Divojka od stanovitoga mladenca noseča postane] … kak bi vu tulike pogibeli zaobrańena bila, opitana reče: Kad sem od nečistoga greha samodruga postala, od srama vu nevtišenu žalost opavši, vlezla sem vu cirkvu. Gašp IV, 32.
