| samovoļa | f (sg. N samovoļa, L -i) postupanje onoga koji (što) radi po svojoj volji, mimo prihvaćenoga dogovora, samovolja; usp. obesnost, samovoļnost, svojvoļnost. J (s. v. obstinatio … okornost … tverdoglavost … tverdokornost … samovoļa … samovoļnost … svojvoļnost). V bezakonju, v samosilju, v samovolji, v soldačiji … Stari je jedini madžarskemi grandi pljunul v oko kak se šika bandi. Krl 127. |
