f (sg. N scalina, GL -e, D -e, A -u, I -um, -om).
1. tekućina koja se u ljudskome i životinjskome organizmu lučenjem bubrega izlučuje kroz mokraćne organe, mokraća, urin; usp. burež, mižeš, piša, pišačina, pišačka, pišalina, scańe 2, seč1, voda 2. B (s. v. allantoides 3. … je mehurëc koi scalinu ploda vu utrobe materine prijemļe, arenosus … scalina obilna z peskom, saccatus 2. … scalina, urina … scalina … seč … zaderžańe scaline … strušine ili smrad scaline, urinale … nočno steklo za scalinu, urinaris … sečni … k scaline slišajuči, urinosus … scalinast … pun scaline, urocritica … znameńa vu scaline, uroscopia … ogledańe scaline, vesicarius … scalina; burež s uputom na scalina, scalina … sprečeńe scaline … teško scaline i po kapļah spuščańe … koi scaline nemre zderžati … scaline ogledańe … znameńa vu scaline, seč s uputom na scalina, vode teško puščańe s uputom na scalina), J (s. v. diuresis … razlučeńe vode iliti scaline od kervi vu bubrekeh, lotium … voda človečja … scalina, urina … voda od človeka … scalina … seč … piša … burež … mižeš), P (s. v. urina … seč … seča … scalina … scaline … burež … bureža 87), X (s. v. uro … urina … seč … scalina). Scalinski mehur … se napuni z scalinum. Moderc 18. Proti gluhote … z scalinum (od živoga zajca) vuho zalevaj. Mikl izb 123. 110. Z scalinom nam buju prelejali grob, v pesje gnojnišče zlopatali drob. Krl (1956) 17.
2. u svezama oblačec v scaline v. oblačec; prorok iz scaline v. prorok.
