| seditel | m (sg. N seditel, G -a, I -om) onaj koji sjedi; usp. sedavec 1, sedec, sedeči s. v. sedeti1. B (s. v. consedo … skup seditel, sessor … seditel), J (s. v. sessor … seditel … sedec). Mezg … čuteč pokapańe seditela svojega, iz železnoga lanca odterga se. Gašp I, 720. |
