n (sg. NA sedlo, G -a, DL -u, I -om, pl. A -a).
1. naprava za sjedenje, sjedalo (najčešće od kože)koje se stavlja i pričvršćuje konju i drugim jahaćim životinjama na leđa; pokrovac na konju, sedlo. H (s. v. sedlo), B (s. v. ephippiarius … kaj k sedlu sliša … jahanci końi, ephippiatus … osedlan … koi jašu na sedlu, ephippium … sedlo, sagma 2. … tatarsko sedlo, scordiscus … sedlo … 2. pokrovec koński, sella 2. … sedlo; koń 10. … koń gol i prez sedla, koński plod … koja su końem potrebna … štala 7. … sedlo … 10. tapkor … remen koi se zvrhu sedla meče i skup z końem paše, sedlo), J (s. v. ephippiarius … sedlen … kaj ide k sedlu, ephippium … sedlo, stratum 2. … pokrovec sedla). Nie došel vu zlateh koleh, nie prišel na velikih i dobrih koneh, nego na oslice jednokrat, sedeči prez sedla na svitah. Vram post A, 3. Nahajam vu s. Pismu da je … kraļ Šalomon četerdeset jezer koń imel pod hame i dvanajst jezer pod sedla. Škv hasn 208. Muž … postavi ńemu na herbet sedlo, a žvalu v gubec. Krist bas 45. [Za] ranu od sedla vračiti [vzemi]: frišku tratinu vu žganicu namoči i obernuvši travu na ranu, priveži. St kol (1866) 142. fig. Zlatoga sedla [ne] meču na oslara. Magd 76.
2. muz. isto što końic 3. a. B (s. v. plectrum … gusleni lučec … końic ili sedlo guslenih strun).
3. u svezi solarsko / tovorno ~ isto što samar. B (s. v. clitellae … sedlenica … sedlo tovorno … samar … bašta), J (s. v. clitellae … solarsko i drugo tovorno sedelo … sedlenica … samar). Odverne Feliks [kardinalu]: junak pod oružjem vumreti, a osel pod tovornem sedlom ili samarom mora lusnuti. Gašp II, 562.
4. izr. iz sedla doli hititi (koga) svrgnuti, maknuti (koga) s položaja. Človek človeka vkaniti more … štimajuči da ako ov ali on je ńegov priatel, da ga zato drugi podkopati i iz sedla doli hititi ne more. Danica (1843) 16; pristoji mu se kaj i prasici ~ ne pristaje komu što. Pristoji mu se kaj i prasici sedlo; es steht ihm an, wie der Kuh der Sattel. Krist anh 153.
