| senčast | adj. (sg. N m. senčast, G n. -oga) koji daje sjenu, sjenonosan, sjenovit, koji daje hladovinu, hladovit; usp. senconosni, senčen 1, senčnat, sjenast. B (s. v. umbrosus … osenčan … senčast … temen), J (s. v. umbrosus … senčast … senčen … sjenast). Ščip-ļem … sen-čast. ABC 10. Kak pako nam siromaškem stvorjeńam bi se dogağalo da bi senčastoga dreva ne bilo. Lovr zap 12. |
