f (sg. N senčina, G -e, A -u, pl. A -e).
1. isto što senca 1. B (s. v. opacitas … temnost … senčina … zasloneńe; osoja s uputom na senčina). Ti … štimaš da ja ne vidim kak ti po noči senčine iščeš? Šim prod 3. [Škrlak] proti sunčenem trakom i vručini daje mi dosta senčine. Brez diog 142.
2. isto što senca 2. Bil je ńim za senčinu ob dan, a ob noč za svetlost zvezd. Ev 283.
