pf. (inf. zfaleti; prez. sg. 1. zfalim, 2. sfališ, 3. -i, zfali, pl. 3. -e; pridj. akt. sg. m. sfalel, n. zfalelo) etim. v. faleti; usp. sfaliti.
1. isto što pomenkati I. 1. B (s. v. deficio 4. … zfalelo mi je nešto). Onda … sluge i dekle marļivo se skerbeti moraju da nikaj ne zfali. Habd ad 826. Narav človečanska … jest slaba, koteroj ako nuterńa moč zfali … zavman su vsa vraštva. Vitez mis 23. Ako bi pak iz oraneh zemeļ ali senokoš kaj zfalelo, ono se takvem načinom zpuniti mora. Urb 2. Da stroške ne zfale, vsak od svoje plače koji služi mora kajto dati dače. Mal isp II, 7. Boļe bi bilo da ńim [odvetkom] kuliko od imetkov tvojeh pofali, da tebi nikaj na zveličeńu tvojem ne zfali. Verh 203. Jeden čestitar je sfalel, za kog nam navek je žal. Kir pop 8.
2. pogriješiti, učiniti pogrješno; prevariti (koga, se).Ne zfalim ako rečem … da zpisati ne bi mogli dike nebeske Device Marie. Habd zerc 389. Ova vura je tak prava, istinska i stalna da nigdar zfaleti ne more. Zagr I, 395. Budem se tersil obmititi druge dušice da zlo tvoje odvernemo i ufam se da zadobim ako samo ti ne sfališ. Gašp III, 822. On ne sfali drugač zvan ako je … spazil da je vkańen. Brez mat 41.
3. ne održati obećano, promijeniti. B (s. v. muto 2. … zfaleti … veru ne deržati).
4. fig. nastradati, propasti; ne uspjeti,. B (s. v. corruo 2.… na koncu popiknuti se … opasti … zfaleti).
