m (sg. N zhod, G -a, shoda, A shod, L zhodu, -e).
1. isto što shodišče 1. J (s. v. coitus … zhod … skuphod), X (s. v. venio … conventus … zhod). O, cvitu venčeni, Juranič vojvoda, viteže operni sigeckoga shoda. Zrinski 185. Den je denes veseļa na kraļevom zhodu. Evang 172.
2. u svezi sončeni / sonči / sunči / sunčeni ~ isto što ishod 2. Jesmo videli zvezdu ńegovu na shodu sončenom. Vram post A, 30a. [On] na sonči shod orsagom, Gospodnovoga evangeliuma predekuval jest. Vram post B, 10a. Kain težak, pervi varaš na sončem zhode ali ztoku načini. Vram kron 3. Na zhodu ali stoku sunčenom zvezda svetla modriim pokaza se. Vram post B, 20a. Modri ili krali od sunčega zhoda uili stoka pridoše i prikazaše česti. Vram post A, 23. Neki den gda zhoda vgleda sunčenoga brata dojti z vuze oslobojenoga. Jurj 100.
