adj. (sg. N m. silen, sileni, silni, n. -o, f. -a, G m. -oga, silenoga, n. -oga, f. silne, A m. -i, n. -o, f. -u, L m. -om, n. -om, f. -oj, I m. -em, n. -em, f. -om, -um, -o, -u, pl. N m. sileni, silni, G m. -ih, -eh, A m. -e, f. -e, L n. -eh, I f. -imi; komp. sg. N m. silneji, A f. silnešu, L n. silnešem; superl. sg. N m. najsilneši) usp. silast, silotvoren, silovit.
1. koji je nasilan, silovit, koji djeluje silom, nasilu; koji se odnosi na sila 1. H (s. v. silen … silna … silno), B (s. v. abactus … odegnańe ili odtirańe silno, impes … naval … napor … nahrupa … silnost … silni mah … gustemi zamahi, impetuosus … navaļiv … nahrupļiv … nagel … silen … žestok, praeda … silni dobitek … plen … porob, raptor … silni odpeļavec ženske glave, raptura … grabeńe … silum jemańe … zgrableńe … silno vzetje … odpelańe i oskruneńe device, violens … silen, violentus … silna ali z silum zavdana smert; osramočeńe … ako je silno … device), J (s. v. praeda … dobitek silni … porob, raptio … grabļeńe … z silum jemańe … silno odpeļańe, raptus … silno divojke odpeļańe … i obsileńe … sila divojki vučińena, solicitator … silni nagovarjavec … nemirni prositel … silitel, violens … silni … besni … prenagel … silu čineči), X (s. v. vis … violentus … silen). I on koteri e takovo imienie silum zavjel, za takovo silno zavjetje … glavum i imieniem zaostane. Perg 71. [Oni] k pervomu ga po silnom i nedovednom z ovoga sveta pretirańu pridružihu. Nadaž 125. Al se boim druga bude svarha grada … cara silenoga sila pride kada z popela grackoga da vsim konac poda. Zrinski 104. I ovoga hudi duhi rastergnuvši k pervomu ga po silnom i nedovednom z ovoga sveta pretirańu pridruže. Gašp I, 857. Sveti Blaž [je] za veru Ježuša Kristuša z silnum smertjum vumerl. Krist žit I, 40. Kotrigi toga novoga silnoga suda [su] 5 ļudih … iz hiže na vulicu zvlekli i … prez štentańa obesili. Nov horv 287b. Poklam kam bi Serafia … z silnum smertjum bila vumerla. Danica (1847) 96.
2. koji primorava, prisiljava, prinuđen, primoran, prisiljen; prisilan. Troja vuža … koteremi on nas … veže: … negda odpertem te silnem, negda otajnem te jalnem zakonom. Kraj 20. Daj mi, Otec nebeski … tak slobodno [serdce] da ga nijedno silno poželeńe k sebi ne prigne. Mul hr 119. Silni zakon malogda kaj vaļa. Gašp III, 447. Onde se mora rečena tlaka vu vremenu silnoga dela dvakrat vu mesecu jednom ponoviti. Urb 7. Prez … [betega] bi nam smert preveč teška i nenadejana bila, kak mi ovakve smertne dogoğaje, naglu, silnu smert imenujemo. Krist blag II, 83.
3. koji ima moć, snagu, vlast, moćan. Sliši … Bog glas nevolnih sirot gda je zmožni okornici i silni poteščavaju i hoče slišati nih krič. Vram post B, 223. Gde [su] silnoga Hanibala vnoge viktorije. Magd 18. Turski car sileni ki j sultan Suliman vliče sard merteļni k nam stekli orošlan. Zrinski 92. Boječi se zato tve viteštvo silno, ni zvrči te rado bi ļudstvo nemilno. Henr 180. U … knigi imade … pismo od silnoga viteza Luke Ožegoviča. Brez pis 163. fig. V božjem orsagu … je on sam [Gospodin] … silni. Magd 53.
4. koji je velikoga intenziteta, povećane snage, velike jakosti. B (s. v. vračtvo … silno), J (s. v. vehemens … žestok … silni … ļut … ošter). Vu tatbine, vu tolvajstve i v silnoj praznosti … slobodu pogubi. Perg 17. Mentuj nas kuge, glada, vojske, silneh betegov, nagle i nepripravne smerti. Ev 307. [Aglaes] je počela … nepokoj čutiti na duši; ov nepokoj je zmir silneši nastajal. Krist žit I, 48. Silnešu, sedem dni terpeču žeğu, Izraelci … nesu morali dugo čakati dok iz pečine jesu dobili vodu. St kol (1866) 202. Kada se … oblakov sumpori … vu silnešem stekańu zlevaju, i veli se ploha. St kol (1866) 104. Seliščevič … leto 1703. je vumerl od silnoga kašļa zadušen. Danica (1847) 205.
5. koji je silovite, žestoke, snažane prirodne pojave. Varaždinski varaš pred dvanadeste letmi … silnem ogńem goreše. Habd zerc 467. Vetri su nagli i silni izpuščeni. Matak I, 198. Nastal je naglo iz neba šum kakti nadohağajučega silnoga vetra. Ev 124. Najedanput sileni topovi zagrmiše kaono gromovi. Brez usp 159. Da se ovo opet i to na jeden put poruši, dosta je jeden jedini silni potres. Krist blag II, 126. Najsilneši ogeń … je bil … odlučen da požge poļa. St kol (1866) 217. Silni dežği, strahovite germļavice … jesu povsud ladali. Danica (1844) 14.
6. koji je u velikom broju; obilan. Ižidora govoreńa i pisma obderžavati se moraju, najboļe vu silnom poslu kojega poleg naredbe … ne bi moči na konecdopeļati. Gašp II, 184. [On je] zabivši na ves ostaļi okolo sebe svet jednemi samo znanosti i navuki nepočince zabavļajuči se knig broj silni spisal i svetu v svoj spomenek za sobum je ostavil. Henr 173. Zimsko vreme … Sada je takaj vreme … za … opeke žgati da na protuletje i v letu, kada je silno vańsko delo, ne bude se morati i s tem mutiti i zabavļati. Danica (1847) 156.
7. u svezama silni jemec v. jemec; silno čineńe v. čineńe; silno jemļeńe v. jemļeńe; silno ladańe v. ladańe; silno roko v. roka; silnom rukom posegati (na koga) v. posegati; (z) silnum rukum v. ruka; z silnem načinom v. način.
