| silnoladavec | m (sg. N silnoladavec, G -vca, pl. G -vcev) onaj koji ima samovoljnu, nasilničku vlast, moć, tiranin; usp. samosilnik, silnik 2, siloladavec, silotvornik, silovnik, usilnik. J (s. v. tyrannicè … samosilno … posilno … na način silnoladavcev, tyrannicida … silnoladavca vumoritel … kervolokomorec, tyrannicidium … silnoladavca vumoreńe … kervolokomorstvo, tyrannus … silnoladavec … samosilnik … usilnik … kervolok … nemilostivni kraļ). |
