| skečati | impf. (inf. skečati, prez., sg. 3. -i; pridj. akt. sg. m. -al) isto što skečiti. Ja sem trapļen i kruto jako ponižen: i skečal sem od zdihavańa mojega serdca. Ev 367. [Zveri] od straha pričmeju skečati. Danica (1842) 88. Domaj pak zmirom baba skeči. Vör 12. |
