| skečiti | impf. glasno uzdisati, jecati, stenjati, jaukati, cviljeti; usp. skečati. B (s. v. circumgeno … okolu ječim … okolu skečim … vokol tugujem), J (s. v. ingemo … kruto se žalujem … zdihavam … skečim … ječim … jako se zbog ali zverhu kakvoga zla ražalostiti i zdihavati). Mošt nam curi v čeber. Kočnica skeči. Prešpan pritišče grozdje i stišče. Gal 148. |
