| skočen | adj. (sg. N skočën, skočen) poletan, živ, brz, energičan. B (s. v. actuosus … umetelen … priložën … prikladën … priskočen … obarten … lëgëhën … skočën … pospešen, agilis … vmetelen … hiter … bister … skočen … legehen … lehkoga i friškoga obračka … obračka dobroga … lehkek … obarten, cratinus … loter i pianec i na vsaki skočen tanec; vmetelen … skočen). |