pf. (inf. skusiti, zkusiti; prez. sg. 3. zkusi, skusi, pl. 3. skuse; imp. pl. 2. zkusete, skusite; pridj. akt. sg. m. skusil; pridj. pas. sg. N m. skušen, G m. skušenoga).
1. isto što skušati 1. H (s. v. skusiti). Ne verujte vsakomu duhu, nego zkusete duhe. Vram post A, 50a. [Ja] sem tvoju vu moje vernosti obstojnost zkusiti hotela. Nadaž 148. Ja … pred sud Božji idem, gde mi e račun dati i skusiti je li pravi moj navuk ali krivi. Habd ad 178. Jezik nemre zgovoriti, ruka pismom stolmačiti, ki skusi zna premisliti kaj je Ježuša ļubiti. Mil vert 25.
2. isto što skušati 3. Kupil sem pet jarmov volov i pojti mi je ńe skusiti. Vram post A, 153. Idi protivnika tvojega … vragu predavaj, ki ni teńe … nesi skusil, ku je tvoj stvoritel … za te terpel. Habd ad 931. Hanzl: Tisti tokajer … je dober ino fin, le ga skusite, je saka butela po tri guldinerje. Brez mat 71. Kom' on gde kojega ne bi zmeknul lasa nad ńim sveg' oštrinu jezika da zkusi. Danica (1836) 104.
3. staviti na kušnju, iskušati (koga); propitati. Zašto je Krištuš od Duha Svetoga v pustino zapeļan bil? Da bi od vraga skušan imal biti. Vram post A, 62. Poglavar je ńu hotel jošče jeden krat skusiti je li ńu be bi kak od vere Jezuša Kristuša mogel odvernuti. Krist žit II, 171. [Kraļ] da ńu skusi, reče ńoj: Ja nesem kraļ. Danica (1848) 84.
4. dokazati svoje pravo; zakonski tražiti pravo na što. Ako se vse da jednoj devojke … druga se zato more preti za vekovečinu imienia i more skusiti ako se ona imenia dostoje diekline sverži. Perg 86.
