adj. (sg. N m. slab, n. -o, f. -a, G m. -oga, -og, -a, f. -e, D m. -omu, -u, f. -i, A m. -oga, -a, n. -o, f. -u, L m. -em, f. -e, pl. N m. -i, G m. -ih, f. -eh, D m. -em, A m. -e, f. -e, I f. -emi; komp. sg. N m. slabeši, f. -a, G m. n. -ega, D m. -em, f. -oj, A m. -a, f. -u, -eju, pl. N m. -i, D m. superl. sg. A m. najslabjeg, pl. N n. najslabeša).
1.
a. isto što mlahav 1. a. H (s. v. slab), B (s. v. debilis … gingav … mlahav … slab … lagoden … lagodna … lagodno, flaccidus … mlahav … slab … suh, fragilis … kerhek … slab … slaba … slabo … padļiv, impotens … nemoguč … nemočen … nejak … slab, langveo … mlahavem … slab sem … venem, langvesco … mlahav … slab … bivam; mlahav 2. … mlahav jako s uputom na slab, slab s uputom na nemočen, slabem … slab bivam), J (s. v. debilito … slabim … mlahavim … slaboga … mlahavoga … nemočnoga činim, enervis … oslabļen … prez kreposti … slab, enervo … slabim … slaboga … nemočnoga činim, flacceo … venem … mlahav … slab … nemočen bivam, flaccidus … poveńen … mlahav … nemočen … slab, imbecillis … slab … gingav, monogrammus … slab … suhorlav … mleden … meršav … stenčan), X (s. v. debilis … slab … gingav, firmo … infirmus … slab, nervus … enervis … izžilen … slab). O Bože … [ti] svoga sina jedinoga starcu slabu … dopustiš vu rukah nositi. Vram post B, 30. Skučala je takva vdovica … da nema … založaja slaninice kem bi slabo telo objačila. Habd ad 723. Starec … patriarka … buduči ves truden i slab … postavil se je bil na pokoj. Zagr razg 74. [On] od glada tak biva slab kak da bi vezda vezda zpustiti hotel dušu. Lal vrač 38. Schwach … slab, mlahav, nemočen. Krist anh 127. Otok velik ali pri slabem, zvoženem końu ali po vekšem betegu nastane. Živinvrač 44. V te glave, pred ko se čovek ougubi i stane slab, nemočno se preda, još jedino Jehove sila spi. Kov tisk 74. fig. Žena mertuk kerhek i slab od nature jest, pomoči … od sina jedinoga čakaše. Vram post B, 210. Gda slabo serdce opadne, ńe tvoja ruka [angel čuvar] popadne. Mil vert 99.
b. isto što mlahav 1. b. J (s. v. apus … vodena lastavica … turska lastavica na noge slaba, drepanis … lastavica kruto slabeh nog i kratkeh). Zakaj zasitčujete … terbuhe leńakov … a potrebne koji slabe ruke svoje zdižuč od vas pomoč prosiju pustčate pogibati? Krist blag II, 246.
2. koji nije jak po snazi, moći. Od jednoga menšega i slabešega [vola] vugerskoga ali horvackoga pitanoga [ima se plačati] d. 3. Starine 26, 9. Gde je nepriateļ slab al jak [on] izveda. Mal isp I, 12. Dva foringaši [na oštariji] razdružili su se i pervļe kak bi se bili razdužili, prav živo zbuhali su se. Slabeši … zagrozil se je drugomu. Lovr ker 78. Pervič ako nije jednake kreposti, tak onda jakša [naredba] zatira slabešu. Domin 40. Si su grofi, komornjiki, slabi konjaniki, krepali na piki. Krl 60.
3.
a. koji je s izraženim negativnim osobinama, obilježjima, nepovoljan, loš, zao, propao. J (s. v. cariosus … slaba i nevoļna starost, sequior … slabeši … gorši … zločesteji).
b. koji je loše kakvoće, sastava ili svojstava. J (s. v. bubleum … vino kruto slabo … vodeno). Za prešańe i napuščańe jednoga … slabešega sukna … kr. 3 (cjenik).Limit 9. V petom tjednu po polegu vre slabeju hranu [prasica] dobivati more. Živinvrač 161.
4. koji je izražen u nedovoljnoj mjeri, nedovoljan, nedostatan, oskudan. B (s. v. pomoč … pomoč slaba), J (s. v. curtus 3. … slab … slabo i siromaško pohištvo, madidus … slabu i malu imati pamet). Strah potrebuje slabu i trepetļivu reč. Čt kn 7. Zmožna i slabomu razumu našemu nepresežļiva vidi se skrovnost Presvetoga Trojstva. Krist blag II, 10. Skratčuje [Bog] nazad milostče svoje, pustča ga [gizdavca] svojoj slabi močnosti. Verh 293. Germlavina zimska, slaba berba vinska. Krl 110.
5. koji nije postajan, jake volje; malen, neznatan. Mi nikaj meńe siromahi nego bedasti i slabi [smo] za pripraviti kraļu i stvoritelu neba i zemļe dostojno mesto. Zagr I, 39. Bogi krivi tverda čine serdca človečanska i slabe ļudi. Gašp III, 90. Muž kakti spametneš moral bi … žene kakti vu tom slabešoj peldu … čistoče davati. Mul pos 840. Redovnik nemarliv i slab … z vsake strani stisku terpi ar nuterńega razveseleńa nema. Kempiš 54. Ovi tak slabi ļudi [apoštoli] jesu se ļutosti kervolokov i vsoj sili poganinskeh cesarov suprotstavili. Krist ap 2.
6. koji nije napet, zategnut, opušten, labav, mlohav. B (s. v. laxus … slab … odpuščen … prostran). Nit, ku jesem zgubil, zgrabi, predi, kak je začeto, napni, če su konci slabi, ako ni dost napeto. Rak pes 5.
7. koji je narušena zdravlja; koji ima bolestan, boležljiv organ ili osjetilo. J (s. v. cacostomachus … slaboga želudca človek). Ja Ferenač … Herendič buduči slaba života a dobre pameti … spominam se dobro na gdina Boga i polag toga činim ta moj teštament. Listine (Bubnarci)304. Od posta izpričani … jesu … ki su … slabog želudca. Mul šk 278. Za slabo čujeńe vzemi iz borovičnoga semeńa načińenoga oļa ter ga postavi vu vuha napustivši nekuliko kaplic na pamuk. Hiž kniž 203. Vezda, poklam [ļudi] vsako jutro na posteli kavu srčeju, imaju slabe želuce. Brez mat 16.
8. u im. službi (sg.)slabi, slabo, slabeši a) onaj koji je slab, nemoćan. [O Bože] … nagni kaj je krepko, krepi kaj je slabo, hladi kaj je toplo, topi kaj je hladno. Kraj 468. Krepi [o Bože] kaj je slabo! Citara 255. Ne pusti … družinu mańikuvati, naj … luč tešeju, slabeši perje češeju, kuruzu ružğiju. St kol (1866) 138. Onda črede nastani v hleve i z početka davaj ńim kaj bolšega, navlastito slabešem. Danica (1847) 149; b) onaj koji nije jak po snazi, moći, utjecaju, malen, neznatan. Z novum slaba jačiš pravicum i ļuctvo na pravi put vlačiš. Jurj 163. O Ježuš, kripost slabih, jakost prava mlahavih, [ti si] jedino veseļe … duše moje. Zrin tov 384. Žitek včińen je … po milošči tvoi kruto zaslužen, ter po peldi tvo i svetcev tvojeh sledih slabem podnesliveši i jasneši. Kempiš 125.
9. samostalno i u svezi slaba mladost koji je u ranome djetinjstvu, jako mlad. Od koteroga nadehńeni slabe divojčice stareši, da kčerčicu svoju na drugo mesto odpeļaju, tverdno nakanihu. Nadaž 120. Mladi Došiteuš gospockoga pokoleńa, jošče vu svoje slabe mladosti, navčil se je sabļu pasati, końa jahati. Zagr I, 551.
10. u svezi slabi spol v. spol.
