impf. (inf. slabeti; prez. sg. 1. slabem, pl. 1. slabemo; pridj. akt. sg. m. slabel, f. -a, pl. m. -i).
1. postajati nejak, nemoćan, malaksao, slab, slabjeti. B (s. v. infirmo … slabem … gingavem … lagodim; slabem … slab bivam s uputom na oslabujem ). Ako počińaš slabeti, počneš zlo se imeti. Kempiš 56. Slabem … ich werde schwach, slabel, slabeti. Krist gram 74.
2. isto što slabiti 1. Ar s kem boļe mi našega želuca prokšimo, s tem boļe ńega slabemo. Brez mat 18.
3. isto što slabiti 2. a. Ne zahitava li cirkva vse navuke, vse kńige i vse zle navade po kojeh bi se samo zdalka vera slabela ali čistoča deržańa vraziti mogla? Verh 587. [Egiptonci] koji jesu obetali da moreju strah i zmutńu … odegnati, jesu sami smešnem načinom slabeli od straha. St kol (1866) 219.
