impf. (inf. slabiti; prez. sg. 1. slabim, 3. -i, pl. 3. -e, -iju) usp. mlahaveti, slabeti.
1. činiti (koga / što) nemoćnim, nejakim, malaksalim, slabiti. B (s. v. debilito … slabim … mlahavim … slaboga … mlahavoga … nemočnoga činim, labefacio … slabim … oslabļujem … gingavem; slabim … slabo činim), J (s. v. debilito … slabim … mlahavim … slaboga … mlahavoga … nemočnoga činim, delumbo … boke prebiam … tučem … slabim, enervo … oslabļavam … slabim … slaboga … nemočnoga činim), X (s. v. debilis … debilito … gingavim … slabim, firmo … infirmo … slabim). Ako k postu teško delo pristupi, tu istu naturu kruto slabi. Habd zerc 163. Vsa ova pak jako telo slabiju. Rob II, 87. Betegi i starost slabiju ńe i smet kada telo pod nikaj dene, skonča takaj lepotu ńegovu. Krist blag II, 210. Pitanci … ako dobe grižu, moraju se prati, drugač dobe serbeščicu kaj ńe slabi. Danica (1847) 146.
2.
a. gubiti, umanjivati, smanjivati jačinu, snagu, moć. B (s. v. imminuo … pomenšavam … slabim … pomenšati čiu hvalu, subnervo … slabim … jakost jemļem … odvzimļem, tempero … lagodim … mešam … slabim … vino z vodum lagoditi; slabim 2). Bog, koj premeša vetre, morje burka, diže ter slabi nas i carstvo Turka, obrnul je milo sve k ńemu sad oči. Henr 182. Gusti mali grehi vu nas ļubav Boga … tak dugo slabe, doklam ńu zevsema vgasneju. Mulih prod 196. [Greh odpustļiv] preči, slabi i nehasnovite čini milostče koje nam je bog odlučil. Verh 94.
b. smanjivati napetost, zategnutost, olabavljivati, otpuštati. B (s. v. discingo 2. … slabim, retundo … odpińam … odpuščam … odprežem … slabim).
