f (sg. N slama, G -e, A -u, L -e, -i, I -um, -o).
1. osušene stabljike i listovi žitarica i biljaka mahunarki poslije vršidbe; usp. slamica 1. H (s. v. slama, slama rezana, ki slamu reže), B (s. v. casa … huta … koliba … prosta hiža slamum pokrita, culmen 2. … krov iz slame ili ritkov, pannicula … slama, scopae 2. … fašini … snopi slame z kojemi se jame zameču, segestre … slama, stramen … slama … z slamum pokrita hiža, straminiseca … slamorezec … sečkorezec … koi slamu reže, straminisecium … sečka … rezana slama, tomice … vuže iz kudeļ … konopline … slame … gužva; rezač 2. … rezač slame, sečka … rezana slama, slama … slama krovna … 2. slama betvo … 3. s uputom na sečka, vuže 9. … vuže iz konopline … kudele ali slame), J (s. v. napura … vuže iz slame, stramen … slama, stramineus … iz slame … slamni), X (s. v. sterno … stramen … slama). Na gumno dohağa slama, pleve i ostalo dračje i pšenica i veče je slame i plev nego pšenice. Vram post B, 100. Geļanica dete … je v nekakov lagev bila vergla slamo pokrivši, a zima je bilo. VZA 13, 8. Okol desete večerńe … opade zažgana sveča na jednom nahižju v slamu. Habd ad 583. [Posteļi] vańkuš z slamum napuńen … pridati je morala. Gašp I, 778. On [greh] je kakti slame betvo, koja se sproti od ogńa miloserdnosti božanske zežge. Verh 606. Sada se naj polaže ovcam … grahorična i hajdinska slama. Danica (1840) 27. fig. Kaj pak škodilo je be naglost sama i jedna železa ogńenoga slama. Jurj 65. On je vendar žeļu … dobil oženiti se i ovak svoj stališ pobolšati. – To jest iz slame leči v koprivje. Brez mat 45.
2. jedna stabljika slame, slamka. Slama se mora tak duga vzeti kak je kazitel perst do pregibice dlani. Danica (1834) 13.
3. izr. praznu slamu mlatiti v. mlatiti.
