| slepoočje | n (sg. N slepoočje, I -em, pl. N -a) anat. dio lubanje od uha do čeone kosti, sljepočica; usp. slepo oko s. v. oko, skradńica, slepočnica, slepoočnica. B (s. v. protectus … pokriven … pokrit … slepoočja z lasmi pokrita, tempora … slepoočje … vezi … slepo oko … vez … slepoočnica; človek … skradńice ili slepoočje … slepočnice … vezi … 2. kosti koje su prek slepoočja, oči … oči slepe s uputom na slepoočje, slepoočje, teme 2. … teme pervi kraj glave skup z slepoočjem i z vuhi od verhunca, žile mlahavo bitje 3. … žile na slepoočju … terbuhu … stegnu ke se vide). |
