| slezen | m i f (sg. N slezen, G slezena) anat. isto što slezena. Čudo povedali jesu … mirakulu spodobno vidivši ńegova po smerti pļuča, slezen, želudac, jetra. Ratk 132. [Ova falinga] pači da posluvańa serdca jednako ne moreju iti, kak se pripeča vu otverğeńu slezena, jeter ali pak vu betegeh vručeh i oštreh. Lal vrač 27. |
